Je delovno mesto za vas kraj neugodja, slabe volje, nenehnih pritiskov in stresa; morda tudi strahu, negotovosti in slabe energije, nemalo je tistih, ki so v službi pogosto na robu obupa? A brez dela ni jela, za preživetje svoje družine smo zato pogosto pripravljeni prenašati tudi najbolj neprijazne razmere – ki pa bodo prej ali slej terjale davek, poslabšanje našega duševnega in telesnega zdravja. O spopadanju s stresom na delovnem mestu smo se pogovarjali z dr. Aljošo Danielijem, dr. splošne medicine, specialistom psihiatrom in nevropsihiatrom iz ljubljanskega Medicinskega centra Barsos MC.
Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu je približno polovica evropskih delavcev pogosto izpostavljena stresu na delovnem mestu. Raziskave kažejo, da je stres pogostejši v delovnih okoljih, kjer zaposleni ne zmorejo izpolniti pretiranih zahtev delodajalca po učinkovitosti in prenesti pritiskov bodisi zaradi pomanjkanja znanja in sposobnosti bodisi zaradi pomanjkanja podpore sodelavcev. Poleg tega se je meja med časom, ki naj bi bil namenjen samo delu, in prostim časom močno zabrisala, saj smo tudi v urah, s katerimi naj bi ravnali po mili volji, vsaj delno v službi. Nadrejenim smo ves čas dosegljivi ali po telefonu ali po elektronski pošti, poklicno in zasebno življenje se vse bolj zlivata drugo v drugo. In tudi ko nam je z vsiljenimi nadurami, za katere ne bomo dobili nobene nagrade ali dodatka k plači, prizaneseno, smo na delovnem mestu vsaj z mislimi. Po študijah Mednarodne organizacije dela je več kot 40 milijonov ljudi v EU prizadetih zaradi stresa v službi, stroški, ki nastanejo posredno ali neposredno zaradi depresije oziroma slabega počutja na delovnem mestu, pa se merijo v milijardah evrov na leto.
Poskrbimo zase
In ker običajno ne gre računati, da bo delodajalec poskrbel za nas, je nujno, da se pred neželenimi pritiski obvarujemo kar sami. »Če je človek ves čas z eno nogo v službi, se bo prej ali slej zlomil. Zato je dobro, da odkrije način, kako obvladati stres, ki mu je izpostavljen na delovnem mestu,« pravi dr. Danieli. Pri stresu gre po njegovih besedah za to, da se človek ne zna in ne zmore več ustrezno prilagoditi razmeram, ki so ga privedle v stresno stanje: »Gledano s fiziološkega stališča je bil človek ustvarjen za bežanje pred medvedi, volkovi. To je bil stres, ki je nastal nenadoma, ob trenutni nevarnosti. Ko je ta minila, je minil tudi stres. Odziv na stres na delovnem mestu pa je dolgotrajnejši, nevarnosti ne moremo odpraviti, ker ne mine. To je tisto, kar posameznika privede do stanja, da postane tesnoben, kaže znake depresije, pojavijo se psihosomatske težave, kot so driska, pospešen utrip srca, potenje. Človek se znajde v položaju, ko ves čas vozi 80 kilometrov na uro v drugi prestavi. Čez čas lahko to privede do okvare imunskega sistema, do večje dovzetnosti za razne bolezni in obolenja, denimo rakava.«
Iz tega začaranega kroga marsikdo ne najde izhoda. Kako se spopasti s tem, je odvisno od posameznika. »Vsak človek je drugačen, v tem kontekstu je veliko spremenljivk in le malo konstant. Kar velja za enega človeka, da se prilagodi na stres, ne velja za drugega. To je ključnega pomena. Nekomu pomaga avtogeni trening, to je metoda, pri kateri se sprostiš s pravilnim dihanjem in nato z vizualizacijo. Nekdo se bo sprostil, ko si bo v mislih narisal sonce in rože, drugega bo sprostila misel na vožnjo po avtocesti ali na primer glasba. Ključno je, da se zmanjša tesnoba, ki jo občuti na delovnem mestu. Najprej pa je treba določiti tip osebnosti in ugotoviti, kateri obrambni mehanizmi delujejo pri človeku, in nato skrbeti za to, da se ti obrambni mehanizmi izboljšajo,« svetuje sogovornik.
Več v Zarji št. 5, 31.1.2017
