V poletni vročini in suši poskrbimo tudi za vrtnine na domačem vrtu. Veliko pomaga že, če gola tla zastremo z ostanki rastlin ali koščki lesa, najobčutljivejše rastline pa v najmočnejšem soncu senčimo. V sušnem obdobju potrebujejo več vode, da bodo lepo uspevale. Kako poleti skrbimo za rastline na vrtu, s čim zastiramo prst okoli njih in kako jih pravilno zalivamo, smo povprašali Mišo Pušenjak, strokovnjakinjo za vrtnarjenje. Na vrtu je treba poleti zemljo okoli rastlin zastreti z naravnimi materiali oziroma ostanki rastlin. Zakaj je to pomembno? "Zastiranje tal okoli rastlin ima veliko vlogo prav poleti. Korenine rastlin ne marajo vročine in veliko bolje uspevajo v hladnejših tleh. Taka pa so zasenčena in namakana tla, pokrita z zastirko. Posebno kadar namakamo kapljično – to je tudi najbolj primerno za vrtnine –, je izguba vode na golih tleh lahko zelo velika. Drugi namen zastirke je gotovo zadrževanje vlage v tleh, kar je poleti zelo pomembno, pa naj tla namakamo ali ne. Iz golih tal voda seveda izredno hitro izhlapi, v zastrtih pa se dolgo obdrži. Tretja, tudi pomembna vloga zastirke je varovanje tal pred neugodnimi vremenskimi razmerami, kot so močne poletne nevihte, močan veter in pripekanje sonca. V takih razmerah se tla sesedajo in zbijajo. To je neugodno tako za korenine rastlin kot za živi svet v tleh. Šele na četrtem mestu je vpliv zastirke na počasnejšo rast plevela, s tem nam je prihranjenega kar nekaj ročnega dela. Zato pa mora biti zastirka dokaj debela, močna in nepropustna za svetlobo. Zastirke, predvsem tiste iz sveže zelene mase, so lahko tudi gnojilo ali pa zaščita rastlin pred škodljivci," pripoveduje Miša Pušenjak, strokovnjakinja za vrtnarjenje. Zastiranje tal, poudarja, je pomembno pri vseh rastlinah na domačem vrtu. Najbolj pa pri rastlinah z dolgo rastno dobo, večjimi medvrstnimi razdaljami in tistimi, ki jih redno namakamo s kapljičnim sistemom. Zastirke iz kopriv, metuljnic, gabeza Pušenjakova pravi, da za zastiranje lahko uporabimo vsako zeleno ali posušeno listno maso, ki ne vsebuje semena. Najpogostejša je uporaba sena, slame, zlasti spomladi, in pokošene trave z naših zelenic. Nekatere zastirke obenem gnojijo vrt. Posebne zastirke iz kopriv, stročnic, metuljnic ali gabeza so namenjene gnojenju. Zastirke iz vratiča, gozdne praproti, pelinovih listov ali bezgovih zelenih delov rastlin pa na vrtu odganjajo polže z vrtnin. Strokovnjakinja pravi, da zastirka iz listov in stebel paradižnika zmanjša število bolhačev in gosenic na kapusnicah. Slama je na vrtu za zastiranje tal odlična predvsem spomladi, saj lahko akumulira toploto sonca podnevi in jo občutljivim rastlinam ponoči oddaja. Z njo na vrtu zastremo plodovke in jagode. Če imamo težave s polži, slami primešamo listje gozdne praproti ali bezga, lahko tudi timijan, pelin ali vratič. Za zastiranje lahko uporabimo tudi zdravo listje, pa še kakšno bolj nenavadno zastirko, kot so denimo luščine lešnikov ali orehov, če jih imamo dovolj, svetuje. Tudi pri zastirkah si lahko privoščimo nekaj iznajdljivosti in uporabimo naravne materiale, ki jih imamo pri roki. Senčenje rastlin v pripekajočem soncu in vročini Nekatere rastline na vrtu je dobro v hudi vročini in pripekajočem soncu na vrtu senčiti. S čim jih najbolje zasenčimo? Senčenje je namreč nujno potrebno pri vsaki neposredni setvi, saj močni poletni žarki sonca močno segrejejo setveno plast in tako ustavljajo kaljenje semena, požgejo pa lahko tudi mlade rastline. Pušenjakova pravi, da na gredah senčimo tudi na novo presajene rastline, saj njihove korenine še niso sposobne načrpati dovolj vode in imajo nekaj dni po presajanju več težav. Seveda se moramo senčenja vrtnin lotiti pravilno, da bo učinkovito. Setve vrtnin senčimo tako, da v tla zabijemo nekaj nizkih količkov, paličic ali kaj podobnega, svetuje. Nanje navežemo agrokopreno, belo blago, platno, vrečevino itd. Kako gosto naj bo, je seveda odvisno tudi od vremena. Bolj vroče kot je poleti, slabšo prepustnost naj ima senčilo. Vedno senčimo tako, da senčilo položimo od 30 do 40 centimetrov nad tlemi. Tako rastline laže zalivamo, dosežemo pa tudi nekoliko nižje temperature pod senčilom, s tem pa še ugodnejše razmere za vznik. Senčilo odstranimo šele takrat, ko sonce preneha pripekati oziroma ko dobijo rastline vsaj en pravi list, včasih tudi več. Dodaja še, da rastlinjake senčimo tako, da jih preprosto prebarvamo z apneno brozgo, ki daje rastlinam nekaj več sence. Zastirke v okrasnem, cvetličnem vrtu Zastirke so zelo dobrodošle tudi v okrasnem, cvetličnem vrtu. Torej je koristno zastreti tla tudi med trajnicami in enoletnicami, saj v naravi tla nikjer niso gola. Najpogosteje na okrasnih gredicah uporabljamo lubje, vendar pazimo, da ga tudi pravilno kombiniramo. Lubje, opozarja Pušenjakova, je namreč lahko zelo različnih barv, torej moramo biti z mešanjem teh barv pazljivi, saj lepa greda hitro postane kičasta in neprivlačna. Predlaga, da si je najbolje kupiti drobilec za veje za kompost in zdrobiti vse veje, ki jih spomladi porežemo na vrtu. Te zdrobljene veje namreč lahko uporabimo kot odlično naravno zastirko. "Sama uporabljam pokošeno travo z zelenice. Treba je biti le previden, da ni premokra oziroma da ne gnije. V jeseni pa posajene, spomladi cvetoče čebulnice prekrijem z odpadajočim listjem, ki ga s kosilnico za travo sesekljam oziroma narežem. Tako ga potem laže nasujem in se bolje obdrži na tleh. Spomladi listje odstranim, da čebulnice lepše in laže pridejo na svetlo," svetuje po lastnih izkušnjah. Rečno kamenje za zastirko Za zastiranje v okrasnem vrtu lahko uporabljamo tudi druge materiale. Zelo priljubljeno je rečno kamenje oziroma prodniki. Pri tem strokovnjakinja opozarja, da so take grede lahko zelo všečne, vendar pa ne sodijo na podeželje ali ob staro hišo ali brunarico. Lepo se podajo k moderno oblikovanim hišam v mestu. Žagovina ali celo zmlete grozdne tropine Na gredicah je strokovnjakinja kot zastirko zasledila tudi žagovino, zmlete grozdne tropine, luščine lešnikov in podobno. Uporabimo ostanke rastlin, ki jih imamo na vrtu oziroma v bližini največ. Lubje lahko naberemo sami Za zastiranje tal na vrtu lahko uporabimo tudi različne vrste lubja. Strokovnjakinja pravi, da lahko uporabimo katerokoli lubje. Pazimo le, da barva lubja ne izstopa preveč iz okolja. Lubje bodo sami nabrali tisti, ki so proti vsaki kemiji na vrtu, saj je kupljeno lubje obdelano, tako da dalj časa zdrži in ne razpade takoj. Rastline na vrtu v vročini zalivajmo z deževnico Vrtnine sredi najhujše poletne vročine potrebujejo posebno skrb: rahla, dovolj zalita tla, torej redno zalivanje, saj jim vode ne sme zmanjkati. Plodovkam, svetuje, redno dodajamo kalcijevo listno gnojilo. Kako rastline na vrtu poleti dovolj zalivamo? Najprej, pravi, moramo vedeti, ali jih bomo redno zalivali ali ne. Najslabše je, da jih zalivamo le občasno, saj s tem spravljamo rastline v še večji stres. Za zalivanje je najboljša deževnica, ki jo hranimo v večjih sodih. Kjer je le mogoče, rastline zalivamo kapljično, to pomeni, da na vrt namestimo preluknjane ali porozne cevi ob vrste rastlin, voda pa iz njih teče po kapljicah. Raje manjkrat, a takrat globoko in obilno Kako pravilno zalivamo vrtnine? Tako, da okoli rastlin dobro namočimo zemljo v globini korenin, torej vsaj 25 centimetrov globoko. Sprva preverjamo, če še nimamo občutka za to, kako globoko je zalita prst. Zalivamo raje manj pogosto, a takrat obilno, kolikokrat, pa je vedno odvisno od rastline, vremena in temperature. Zalivajmo z nekoliko segreto, ne ledeno mrzlo vodo Vsekakor zaradi deževne napovedi za naslednji dan zalivanja ne izpustimo, ampak tla okoli rastlin vseeno zalijemo. Morda nam bo s tem prihranjeno zalivanje naslednji dan. Zalivamo po možnosti zjutraj, če to ni mogoče, pa pozno zvečer, ko se rastline že dovolj ohladijo, in to z ogreto vodo, nikakor ne z ledeno mrzlo vodo iz vodovoda ali studenca. Več v Jani!