A ne le pri njih, tudi pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, hudimi vnetnimi boleznimi, kot sta meningoencefalitis (vnetje možganov in možganskih open), inmiokarditis (vnetje srčne mišice), s srčnim infarktom, fibromialgijo, sindromom kronične utrujenosti in verjetno še kakšno boleznijo. Dokazano je njeno uničujoče delovanje v srcu in tudi malih srčnih žilah, kjer se naseli v stenah, povzroča vnetja in številne druge težave. S klamidijo se srečujejo zdravniki s skoraj vseh področij medicine. V zadnjem času so bolj v ospredju raziskave v zvezi z MS. Že v prejšnjem desetletju so se ukvarjali z dokazovanjem možnih povezav med MS in klamidijo. Poudariti velja, da je okužba s klamidijo pri nas zelo pogosta, zato je vprašanje teh povezav izredno pomembno.
Klamidijina pot
Klamidija je majhna bakterija, ki v življenju doživi kar nekaj sprememb. V osnovni obliki, ko nima gostitelja, je biološko nedejavna, vendar je (omejen čas) odporna proti zunanjim vplivom. V tej obliki pride v pljuča zdravega človeka, kjer povzroči okužbo, se pravi, da se naseli v celice, kjer se spremeni v aktivno delujočo in se začne razmnoževati. Za razmnoževanje namreč potrebuje snovi, ki jih najde v celici, ta pa zaradi tega odmre. Klamidijska celica se spet spremeni v neaktivno osnovno obliko in se (kot izkašljana kapljica) spet naseli v pljuča naslednjega zdravega človeka. Aktivne celice klamidije napadajo zdrave celice našega telesa, lahko v istem telesu, lahko pa vedno v drugem. Kjerkoli se pojavijo, povzročijo vnetje in z njim veliko zdravstvenih težav. Največkrat so to kašelj, vročina, težave pri dihanju, lahko pa se jim pridruži še veliko drugih bolezenskih znakov.
Bakterijo Chlamydophila pneumoniae poznamo kot »novo« približno deset let, ko so jo prvič opisali. Odtlej znanost ugotavlja, da je prisotna pri marsikateri bolezni, vendar pa vzročne povezanosti niso mogli dokazati, vsaj ne pri vseh. Pred petimi leti so Američani (Vanderbilt University Medical Center, Nashville) raziskovali možno povezavo med okužbo s klamidijo in MS. Rezultati so potrdili, da povezava obstaja. Na univerzi v Ferrari so raziskovali potencialno povezanost klamidije z nevrološkimi motnjami, od shizofrenije do avtizma. Ugotovili so, da je povezava možna, dokazi pa še neprepričljivi in razdrobljeni, zato so potrebne nadaljnje raziskave. V Filadelfiji pa so raziskovali možno povezavo med klamidijo in Alzheimerjevo boleznijo in pokazalo se je, da ta povezava skoraj zagotovo obstaja.
Ni več pomoči!?
Povezavo med klamidijo in MS trenutno raziskujejo v številnih centrih po vsem svetu. Mag. David Wheldon, mikrobiolog iz ZDA, je objavil svoj pogled na protibakterijsko zdravljenje okužbe s klamidijo pri svoji ženi Sarah, slikarki, ki so se ji po začetnem zagonu MS vsi znaki pozdravili. Nekaj let pozneje je doživela ponovni zagon bolezni s težavami v desni roki in nogi; to je vlekla za sabo, čopiča ni več mogla držati, bila je nenehno utrujena, proti večeru je napol zaspala, vendar ta spanec ni prinesel potrebnega počitka. Pregled z magnetno resonanco je pokazal nekaj tipičnih aktivnih lezij in takrat je bila tudi postavljena diagnoza. Nevrolog ji je povedal, da se je bolezen že razvila, da je v sekundarni napredovali fazi in da ni mogoče nič več storiti, ker za to ni več zdravila. Njen mož pa se s tem ni hotel sprijazniti in je predlagal zdravljenje z antibiotiki. Najprej se ji je stanje bistveno poslabšalo, dobila je še druge znake, značilne za bakterijsko okužbo: povišano temperaturo, nočno potenje. Ko je to minilo, pa se je počutila precej bolje. Sama je komentirala, da se že najmanj dve leti ni počutila tako. To je Davida spodbudilo, da je raziskoval naprej.
Klamidija je očitno povezana s poslabšanjem bolezni povsod po telesu, najsi gre za astmo, artritis ali bolezen koronarnih arterij. Povezave so ugotovili priložnostno: z izolacijo organizma in odkritjem povišanih ravni protiteles, ki ob zdravljenju upadejo. Podobno je tudi pri MS. Bolnike še posebej zanima, ali je možno povezati klamidijo tudi z zožitvijo vratnih ven.
David je svoji ženi dajal tudi kar nekaj prehranskih dodatkov, predvsem vitamine, pa še nekatera zelišča oziroma začimbe, na primer kurkumo. Opozoril je na tako imenovane transmaščobe, ki jih najdemo v skoraj vseh napol pripravljenih živilih in sodijo med najbolj nezdrave snovi, kar jih človek zaužije. O novi metodi, s katero pomagajo oziroma izboljšajo kakovost življenja bolnikov z MS, se pravi o širjenju zoženih vratnih ven, ni pisal, saj takrat še niso razmišljali o možni povezavi med zoženimi vratnimi venami in MS. Ko je objavil svoje delo, se je namreč pisalo leto 2003.
Vse oblike pomoči so za bolnike z MS posebej dobrodošle. Predvsem zato, ker se veliko bolnikov sploh ne zdravi. Vedeti je treba, da po naših pravilih bolniki po 50. letu starosti niso več upravičeni do imunomodulatornih zdravil, enako velja tudi za biološka zdravila.
Več v Jani št. 48, izid 30. 11. 2010
