To, da znamo hoditi na stranišče, ni tako zelo samoumevno, kot bi si morda mislili. Nadzorovano praznjenje mehurja je kompleksen sistem, v katerem sodelujejo živčevje, mišice, hrbtenjača in možgani. Pri dojenčku se mehur napolni, nato pa avtomatično skrči in izprazni. Ko otrok raste, se vključi živčevje, ki mu sporoča, da je mehur poln, in otrok se nauči pokrčiti mišice in počakati do kahlice ali stranišča. Če se zalomi kjerkoli v tem procesu, je rezultat inkontinenca, nenadzorovano uhajanje urina.
Ta prihaja v številnih različicah, zato so starši še bolj zmedeni, kaj se z otrokom sploh dogaja. Eni močijo posteljo le ponoči, drugim uide v hlačke tudi podnevi. Eni so že bili suhi, a so znova začeli lulati, drugi se še pri šestih letih niso do konca »posušili«. Eni imajo težave le doma, drugi pa samo doma ne in podobno.
Vzrokov je veliko

Forumi so polni vprašanj zaskrbljenih staršev, enotnega vzroka za težave in recepta, kako jih odpraviti, ni. Razen seveda tega, da je treba najprej na posvet k zdravniku. Preden vas začne skrbeti, ali ima otrok težavo, morate vedeti, kaj je normalno. O pravem nočnem močenju v posteljo, ki ga je treba zdraviti, govorimo šele, če se to dogaja pri otroku po petem letu. V Sloveniji je takih desetina otrok v starosti pet let, okrog tri odstotke v starosti deset let, po 18. letu jo ima od pol do enega odstotka otrok. Na žalost samo tretjina staršev prizadetih otrok poišče pomoč pri pediatru, čeprav je težava rešljiva in se uspešno zdravi. Zdravnik bo diagnozo nočna enureza postavil, če otrok od pet do šest let moči posteljo dvakrat ali večkrat na mesec ali če otrok, star več kot šest let, moči posteljo enkrat na noč ali večkrat na mesec. Te kategorije otrok ali odraslih sodijo med tvegane in jim je treba pomagati, da njihov mehanizem za zadržanje urina čim prej dozori. Veliko otrok ima ob enurezi tudi dnevno uhajanje urina, ker je treba urediti najprej, preden začnemo zdraviti nočne težave.
Različne poti k cilju

Pri otroški inkontinenci je v prvi vrsti pomembno to, kako se starši na problem odzovejo. Njihova reakcija bo otroka pomirila in ohrabrila ali pa spravila v še večjo stisko. Zato je izjemno pomembno, da starši iz muhe ne delajo slona, da težavo otroku predstavijo kot manjšo zoprnijo, ki ni nič posebnega in jo bodo odpravili skupaj ter se zdravljenja lotijo potrpežljivo in na dolgi rok. Kaznovanje, ustrahovanje ali zasmehovanje težave brez izjeme le še poglobijo, saj otrok postelje ne moči zavestno in namenoma.
Konvencionalna medicina priporoča tri načine zdravljenja: čakanje na izboljšanje stanja, vedenjsko terapijo in zdravila. Zdravilo, ki ga zdravnik pediater predpiše otroku, povzroči v desetih urah po zaužitju enak učinek kot naravni hormon vazo¬presin, ki močno zoži drobne arterije. Zato otrok ponoči izloča gostejši urin v manjših količinah. Podnevi, ko učinek zdravila popusti, pa brez težav izloči zadržano teko¬čino. Otrok naj bi uži¬val zdravilo toliko časa, dokler mehanizmi ne dozorijo, lahko več let. Alternativa na drugi strani ponuja akupresuro, akupunkturo, šiatsu in refleksologijo, vaje za utrditev in povečanje mehurja, homeopatijo, hipnoterapijo, dieto in osteopatijo.
Tudi hipnoza je pomagala

zkušnje s pristopi so zelo različne, skorajda vsak roditelj ima svojo zgodbo. Mnogi so bili nezadovoljni z zdravljenjem z zdravili ali pa so ga že vnaprej zavrnili kot tisto zadnjo možnost...

Več v tiskani izdaji revije Jana, št.41