Skratka, najprej smo vrgli ven bide, kar pomeni, da smo lahko iz banje stopili naravnost na tla in ne najprej v umivalnik za umivanje genitalij. Kljub vsemu se je bilo v kopalnici komaj mogoče obrniti, in ko smo jo prenavljali, sem obsodila na izgnanstvo pralni stroj. Marš ven! Saj ga menda ne misliš postaviti v mojo sobo, se je začela takoj repenčiti babica. V moj kabinet tudi ne, je rekel cenjeni soprog. Če imata pod kavčem odtok in vodo, bom pomislila tudi na to, sem se razkurila. Oddahnila sta si in se poskrila v svoji svetišči.
Jaz pa sem šla kupit vgradni pralni stroj. Ni problema, je rekel mizar in ga mojstrsko vgradil v kuhinjsko pohištvo. Kako ga bomo pa dobili ven, če se bo pokvaril, je godrnjala babica. Kot vse druge stroje, je pojasnil mizar.
Nekoliko me je skrbelo, ker novi pralni stroj ni premogel filtra. To je tista reč, kjer se zataknejo gumbi, kovanci, zobotrebci, ključi, vijaki in še kaj od tistega, kar pozabimo vzeti iz žepov, preden damo oblačila v pralni stroj. Ko je začel stroj slabo prati, si tisto reč odvil in očistil. In je spet lepo pral naprej. Zdaj pa nič in v navodilih tudi ni nič pisalo. To so samočistilni stroji, umetna inteligenca pač, je pojasnil informator dotične firme, ki je izumila stroj brez filtra. Aha, je rekla babica, tu in tam torej vzame dimnikarsko omelo in si sam počisti cevi. Kam, za vraga, pa potem da vso navlako, ki jo najde v svojem drobovju? Najbrž nam bo nekega dne besno pljunil vse najdene predmete na sredo kuhinje? Z umetno inteligenco ni heca.
Prav kmalu je začel pralni stroj neusmiljeno škrtati – približno takrat, ko se je vključila črpalka. Drek, sem rekla, zdaj pa imamo. A je vseeno še naprej ubogljivo pral – in hreščal. Potem sem dala neprevidno prat kopalke in je pogoltnil oporni obroč iz nedrčka. Nič ni kihal in kašljal, ampak je pral in pral in pral, vode pa ni izpljunil in ožel tudi ni. In sem poklicala serviserja, ta pa je ugotovil, da stroja ne zna spraviti iz elementa. In sem poklicala mizarja, a je je pozabil, kako ga je spravil noter. Medtem ko so družinski člani v kuhinjskem kotu molili rožni venec, mu je nekako uspelo. Pralni stroj je bil sredi kuhinje, pečica na mizi, mi smo pa kuhali na vrtu in jedli v drvarnici. Nekaj dni. Potem je prišel serviser in očistil črpalko, kjer je bilo vse mogoče, tudi žetoni za nakupovalne vozičke. Onega obroča pa nikjer, vrag vedi, kam si ga je pralni stroj deponiral. In potem je trajalo še nekaj dni, preden je prišel mizar in – spet med poglobljeno molitvijo – spravil samočistilni stroj nazaj v element. Smo naredili videoposnetek, da se bo naslednjič spomnil, kako se to počne. Če bo pozabil.
Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 42, 15. oktober 2024.
