In ko sem potem prebirala članke o TEŠ6 – bolj sem brala, manj sem razumela, samo eno je bilo vedno bolj jasno: prašiči smo mi vsi. Dobrodošli na kolinah. Nočem reči, da je po čisto enakem scenariju, podobnosti je pa precej.
Začne se tako, da potencialni žrtvi uleti SMS, ki na videz nima nič z njo, na primer »A si govoril s Petrom?« ali »Vse najboljše za rojstni dan, Mojca«. Večina ljudi, ki ne pozna Petra in niso Mojca, take stvari ignorira, češ, nekdo se je zmotil. Nekaj dobrih dušic pa odpiše, da bi pojasnili zmoto. Nazaj prileti prijazen odgovor in kar nenadoma so zapleteni v prijeten pogovor z duhovitim, čutečim sogovornikom. Razvije se prelepo SMS-prijateljstvo, novi prijatelj se občasno pobaha s tem, koliko je zaslužil v kriptovalutah, in ponudi, da še sogovorniku pomaga priti do denarja. Japajade, ne boš me farbal z nigerijskimi princi, se razburi žrtev. Ne, jo miri prijatelj, saj denarja ne daš meni, jaz ti bom samo pomagal. In ji res pomaga odpreti račun na navidezno preverjeno legalni spletni strani. Denar na računu se nebrzdano plodi, pa žrtev še kar vlaga, ker če je veliko, zakaj ne bi bilo še več? Ko se nabere zares lepa vsota, je čas za žetev. A ko hoče žrtev svoj trdo prigaran milijon (ali dva) dvigniti, se izkaže, da denar na računu ne obstaja. Tisto, kar so vložili, je tudi izginilo.
Začelo se je tako, da so proti koncu prvega desetletja tega tisočletja, med prvo Janševo vlado je bilo, ljudstvu predlagali, da bi zgradili – no, bolj so povedali, da bodo zgradili, v resnici je bilo že vse zmenjeno – še en blok v šoštanjski termoelektrarni. Na premog. V času, ko so povsod zapirali elektrarne na premog, bomo mi gradili nove? Japajade, ne boste nas farbali z nigerijskimi princi, se razburi ljudstvo. Ne, ga mirijo prijatelji, v resnici gre za odlično stvar: narejeno bo po najnovejši tehnologiji, elektrike bo več (in bo cenejša) in škodljivih izpustov manj, velenjskega rudnika premoga še ne bo treba tako kmalu zapreti, pa še tisoče novih delovnih mest se bo odprlo.
Nič ali le malo od tega se je uresničilo, že delovnih mest, na primer, je bilo trikrat manj, kot so obljubljali. Pokazalo se je, da so ljudje, ki so se zavzemali za gradnjo šestega bloka TEŠ, načrtno lagali in zavajali, da so drugi zavestno sklepali škodljive pogodbe, da je premoga premalo za načrtovano dobo, da so kradli tako desni kot sredinski – in da je šesti blok stal več kot še enkrat toliko, kot bi moral. Namesto 600 milijonov 1,4 milijarde evrov. Še bolj potem se je pokazalo, da je proizvodnja elektrike v TEŠ6 tako draga, da dela zares vrhunsko izgubo. To sicer ni nič novega, a doslej jo je, bolj ali manj potihem, pokrival HSE s svojimi dobički, po koncu letošnjega leta pa tega ne bo smel več početi, ker se bo štelo kot nedovoljena državna pomoč. In je treba stvar nekako rešiti, ne vemo še, kako, v resnici se nam ne sanja, ampak po prvih ocenah nas bo stalo kakšno milijardo evrov.
Nigerijski princi so prišli na koline.
Ne jezi me toliko, da je bilo zraven toliko barab, ki so imele vsaka svoje koristi. Barabe so povsod, pri nas jih najbrž ni več kot drugje. Jezi pa me, da smo pri tem tako nemočni. Da lahko samo škripamo z zobmi, ko se izkaže, da so se spet igrali z našim denarjem, da lahko samo zavijamo z očmi, ko krivcem – praviloma le nekaterim – potem, leta in leta pozneje (nepravilnosti pri gradnji TEŠ6 so se spravili preiskovat šele čez leta, preiskava je trajala tri leta), sodišče dosodi mile kazni, če seveda stvar prej ne zastara, pa mirno odsedijo tisto leto ali kolikože na odprtem oddelku, vedoč, da jih zunaj potrpežljivo čaka denar, ki so ga nagrabili. Ker tistega jim nekako vedno pozabijo vzeti. Ali pa se ne da. Jezi me, da se bo naslednjič zgodilo enako. Da se bodo, ko bomo gradili – če bomo gradili – drugi blok nuklearke v Krškem, več kot verjetno dogajale zelo podobne stvari, da bo netransparentno, da bo nekaj ljudi zelo obogatelo in da bodo potem vsi nedolžni. Vemo, da se bo zgodilo, pa bomo samo nemočni potrpežljivo čakali na zakol.
Na koline bo prišla pa že naslednja generacija prašičkov, naši otroci in vnuki.
Uvodnik je objavljen v reviji Jana, št. 37, 10. september 2024.
