Odločajo zvesti. Teh od njihovih nič ne odvrne. Ne Janševa zvijačnost in zmerjaštvo, ne Golobove premetanke vsega in vseh. Še tako prazne obljube delujejo. Glavno je, da so glasni. Poglejte usodo naše levice ali evropskih zelenih, teh, ki bi ob vsem, kar se dogaja s planetom, morali biti najbolj slišani in udarni. Oboji so mrknili. Kot da so pozabili, zakaj so šli v politiko. Ali pa tudi ne. Njim ni bilo hudega.
O izvoljenih bomo v prihodnjih petih letih bolj malo slišali. Poniknili bodo med sedemstotimi in več. Časi so zagatni. Omenjanje tretje svetovne vojne je v nagovorih vplivnih postala stalnica. Močna EU naj bi bila zagotovilo, da se to ne bo zgodilo. A veliki imajo, ne glede na povezavo in obljube, svoje interese. Združeno kraljestvo je že izstopilo. Bo še kdo? O strateških rešitvah vedno odločajo veliki in bogati. Na račun tistih, ki to niso. In takrat ni vseeno, kdo so izvoljeni predstavniki ljudstva. Ko ni krize, je vsakdo lahko politik. Tudi Branko, Zala, Irena, Matej … Ko gre narobe, pa … Zgodovina je povedna. Med slovenskimi zgodovinarji velja, da je Slovenija po prvi svetovni vojni največ svojega etničnega ozemlja izgubila prav zato, ker ni bilo nikogar, ki bi se znal pogajati. In tudi danes jih nimamo. Samo na morsko mejo se spomnite.
Slovenija je majhna. Politika pri nas ni na dobrem glasu. Za vstop se odločajo tisti, ki boljših možnosti nimajo. Odraz tega so tudi organi in ustanove, kamor stranke odlagajo svoje kadre. Posledica pa – nedelujoči sistemi. Od javne uprave, zdravstva, sodstva, počasi tudi šolstva … In potem je, kot je. Si te, ki so se prerivali za stolčke v Bruslju, predstavljate kot pomembne akterje na mednarodni sceni? Verjamete, da bi šlo tam Golobu in Janši kaj bolje? Eno je – prosto po pokojnem Bučarju – domače guncanje afen, drugo je mednarodni parket. Janši ni bilo niti malo nerodno, ko je za to, da bi naredil vtis na svojo volilno bazo, poskusil minirati slovensko priznanje Palestine. Pa čeprav je Izrael prav takrat zato, da je izvlekel štiri talce, za dobro mero mirno pobil od 200 do 300 civilistov! Tudi Golobu se volivci za njegove taktiziranje s priznanjem Palestine niso maščevali. Obema se je izšlo. A kar koli si že mislimo o izvoljeni deveterici, je dejstvo, da je to to. Temu se reče demokracija. Volivci redko menjamo barve. Doma in po drugih državah. Z njihovimi programi in početji si ne belimo glav. Rezultat pa … evropski parlament in strašljiv zasuk v desno. Že videno, v tridesetih letih prejšnjega stoletja, pravijo analitiki. Zgodovina se pogosto ponavlja. Večkrat v slabem kot dobrem.
Nemci so med drugo svetovno vojno Jude pobijali zato, ker so bili Judi. In Judi danes pobijajo Palestince zato, ker so Palestinci. Nemčija Izrael pri tem neomajno podpira. Kot da bo s tem njen zločin kaj manjši. ZDA sodelujejo. Biden vztraja, da pobijanje v Gazi ni genocid … V osmih mesecih 35 tisoč mrtvih, med njimi 14 tisoč otrok. Za takimi zločini, kjer človeško življenje ne šteje, so veliki interesi. Niti se pletejo v ozadju.
A formalno jih v sodobnih državah »pokrijejo» na svobodnih volitvah izvoljeni predstavniki ljudstva. Politiki. Nanje državljani z izvolitvijo preložimo odločanje. In s tem prevzemamo odgovornost za njihovo početje. Žal na to volivci pred volilno skrinjico kar prevečkrat pozabimo. In v Bruselj mirno pošljemo te, ki smo jih.
Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 25, 18. junij, 2024.
