Vendar pa še bolj kot mi ljubijo našo teraso muhe, brenclji, ose, sršeni, komarji (tigrasti in vsi drugi) in kar je še zalege, ki brenči in pika. Čim se pojavimo, nam že letajo celi roji okrog glav, kaj šele, ko se pojavi hrana! Poskušali smo jim že nastaviti pojedino na polico na ograji, da bi nas pustili pri miru, pa nič, hočejo jesti z naših krožnikov in se potem še malce napiti naše krvi. Ker smo pri nas ekološko usekani, seveda ne uporabljamo strupenih pršil in praškov, ampak se proti vsiljivcem hrabro borimo z omeli in loparji za badminton. Poskušali smo že z nekakšnimi lučkami, ki da privabljajo insekte in jih potem scvrejo, res se je od njih širil vonj po pečenem mesu, ampak mojem – ker sem lučke nerodno premikala in se grdo opekla.
Potem smo nakupili bele in rumene lepljive plošče, in glej vraga – vse, kar leze in leta po naši terasi, se je prijelo na bele, na rumene pa nič. Ko sem naslednjič hotela kupiti belo čudo, plošč ni več bilo. Pa saj so uporabne samo za čebulno muho, me je prepričevala prodajalka in mi ponujala rumene plošče. Naša golazen hoče belo, sem trmoglavila in zaokrožila po drugih tovrstnih trgovinah, a tudi tam niso imeli belih, ampak samo rumene. Fak!
V trgovinah za poljedelstvo so mi ponujali še električno napravo, ki oddaja nekakšne zvoke, ljudem neslišne, insektom pa da so neprijetni. Žal je bilo obratno – ljudstvo na terasi je bilo nervozno in prepirljivo, muhe, ose in komarji pa so z običajno napadalnostjo oblegali naše krožnike. Lansko poletje je koruzniški zet iznašel način, kako se iz plastične steklenice naredi vaba za insekte. Noter lahko pridejo, ven pa ne. Usmrtitev je sorazmerno humana, ker se niti ne zavedajo, da rinejo v pogubo, saj so pri tem mrtvo pijani. Ko smo namreč raziskovali, kakšne pijače najbolj privabljajo muhe, ose in podobne sitnobe, ki nam brenčijo okrog glave, smo ugotovili, da ima absolutno prednost alkohol. Iz bifeja smo zlili v čeber vse pijače, ki jim je že zdavnaj potekel rok trajanja, vse skupaj malo sladkali in lovilci insektov so bili pripravljeni. Zanimivo, čebele se jim niso niti približale. Pametne punce. Ker če bi tudi one oboževale alkohol, bi pač morali lovilce ukiniti in se znova zateči k omelu.
Seveda ni niti cenjeni soprog zaostajal v inovativne lovu na letečo golazen – ugotovil je, da ima še najraje vino, seveda jim je ponujal skvarjeno, ki ga ni hotel nihče več piti. Insekti pa. Od takrat se zelo trudi, da bi imeli čim večje zaloge (pokvarjenega) vina, da ne bomo v zadregi, ko bodo leteče pijandure vse popile in spet sitnarile okrog naših glav in krožnikov. Kupuje zmeraj nove steklenice, in ko spijemo do polovice, jih spravi v drvarnico, kjer se zadeva skisa v insekticid. Ni vrag, da bo enkrat našel ustrezno vrsto vina, ki bo všeč tudi komarjem, ti edini ne padajo na njegovo humano ekološko usmrtitev. Zato pa se strastno zaletavajo v plošče za čebulno muho. Ki so preklemansko drage.
Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 21, 21. maj, 2024.
