Kje pa so imeli domači čas, da bi kar naprej kidali gnoj! Enkrat na teden so krave oštrigljali s posebnim glavnikom, ne poznam drugačnega izraza, in z dlak odstranili vso umazanijo. Odtlej je preteklo veliko vode, hlevi so se modernizirali, ampak umazane krave lahko še zmeraj opaziš, če pač ne poveš vnaprej, da prihajaš na obisk. Najbrž ni problem, ali so sijoče in umite, ampak ali živijo zdravo, bolj zagreti varuhi živali pa bi pristavili, da tudi srečno. Čeprav se ve, da ne bodo posebej srečno končale. Ve pa se, da bodo zrezki mehkejši in okusnejši, če bodo živali zadovoljne s svojim življenjem. Ali nekaj takega.
Ampak to, kar se dogaja z odvzemom krav (še zmeraj se ne ve natančno, koliko jih je), ker so tacale bo blatu, da so prišle do vode, je pa res prava štala. In to ne na kmečkem dvorišču, temveč v vladnih in parlamentarnih pisarnah. Ne ve se, po katerem zakonu jih je inšpektorica odvzela. Po starem ali novem, ki pa še nima podzakonskih, torej izvedbenih aktov. Ampak hkrati menda lahko velja le en zakon, tako je pač v urejenih državah. Desni del politike razkazuje po družbenih omrežjih travnik, kjer so se krave pasle, levi del pa drek, po katerem so gazile. Po novem bi lahko prijavljale neprimerno ravnanje z živalmi nevladne organizacije, ki pa bi morale imeti za kaj takšnega posebej izobražene člane, ampak takšnih še ni. Ženska, ki je kmeta prijavila, je to storila v svojem imenu in ne v imenu društva, se otepa društvo. Inšpektorici so njeni kolegi našteli cel kup napak, pa še vsaj do petka, ko to pišem, ni pojasnila, za kaj se ji je tako mudilo. Pričakovali smo, da bodo krave kmetu pri priči vrnili, ampak za zdaj mu jih niso, ker bodo predmet političnih preigravanj. Kdo ima bolj prav in kdo ničesar ne razume. Eno kravo je ljubiteljica živali, ki je kmeta prijavila, celo posvojila, pri njej da bo srečno živela do konca dni, in zdaj zbira zanjo prostovoljne prispevke. Pričakujemo lahko, da se bodo rogatim kravam pridružile še njihove svete vrstnice iz strankarskih vrst, ki bodo gonile svoje do onemoglosti. Medtem bomo vsi pozabili, za kaj pravzaprav gre. Kot zmeraj.
Svet se nam ruši pred očmi, v mislih nimam samo Gaze in Ukrajine, mi pa se ukvarjamo z zarubljenimi kravami, ki skačejo iz vsakih poročil in iz naslovnih člankov. Ker so poslanci izglasovali, da se kljub drugačnemu predlogu koalicije socialni transferji usklajujejo stoodstotno, se je pri priči »pokvarila« glasovalna naprava v parlamentu. RTV bo morala krčiti programe in najbrž tudi zaposlene, ker ji grozi stečaj, za deset milijonov je namreč v minusu. Javna RTV, ki bi jo morali vzdrževati državljani! Če bi dvignili prispevek (ki ga niso že enajst let!) za en sam evro, bi bilo težav s financiranjem konec. Ampak kdo, ki bi rad dobil naslednje volitve, si kaj takšnega drzne? Pri stotinah milijonov, ki jih zapravljamo, jih je problem napraskati deset. Vidite, to je štala z vsem pripadajočim gnojem!
Uvodnik je objavljen v reviji Jana, št. 48, 28. november, 2023.
