Oba z možem sva trikrat cepljena, pa ga je moj vseeno prinesel domov. Jaz pa sem ga snela. Zdaj sva oba v izolaciji. Pa taki lepi dnevi! Potem ko dve leti nisva bila niti prehlajena, zdaj družno kihava, hrkava in smrkava. Ta mladi so strašno pozorni. A kaj potrebujeta, a kaj prinesem? Madona, kaj je zdaj to? Gre za skrb ali upanje?! Je rekel sin, da je, ko je petič pozvonilo pa se še nisem oglasila, res že malo upal … Šala, ampak saj bo.
So bolezni, s katerimi lahko človek sam opravi. In so take, ko to ni mogoče. Prijateljica komajda še hodi. Koleno. Nujna je zamenjava celotnega sklepa. Zdaj upokojena mikrobiologinja se z nostalgijo spominja časov, ko je bilo v našem zdravstvu vse narobe in zanič, ko je bilo domala pol manj zdravnikov, ko o kakšnih zasebnih ambulantah, klinikah, dodatnih zavarovanjih ni bilo ne duha ne sluha, a so ti koleno vseeno zamenjali v mesecu ali dveh. Danes, ko imamo stvari urejene, predpisane, čakalne dobe nacionalno zakoličene in objavljene, pa na novo koleno na Ortopedski kliniki KC Ljubljana čakaš 1277 dni. Domala štiri leta. Nekdanji minister in direktor ZZZS Samo Fakin je bil jasen. Na tej kliniki z načeloma enakimi zakonsko določenimi obremenitvami eni naredijo trikrat več kot drugi. Se pravi, eni komaj kaj. Tudi če odmislimo epizodo z varnostniki, ki so kot prisotne evidentirali tudi zdravnike, ki tisti dan niso praga niti prestopili.
Ja in!? Če vam gre zelo na živce, ker že eno leto in več ne morete stopiti na nogo, je rešitev na dlani. Samoplačništvo. Izvajalcev je, kolikor hočete. Na prej omenjeni Ortopedski kliniki ste za 10.350 evrov gotovo hitro na vrsti. Najdejo se tudi izvajalci, kjer vam endoprotezo vstavijo že za dobrih sedem tisočakov. Če jih imate, če vas zelo boli, jih boste pa ja dali! To storitev vam bodo povsem brez slabe vesti ponudili mnogi kirurgi. Pri zasebnikih. Za plačo, izobraževanje in pokojnino poskrbi javni zavod, za nadstandard pa zasebniki. So krivi? Pravzaprav niso! Imamo ministrstvo, imamo ZZZS, imamo zdravniško zbornico … dostopnost zdravstvenih storitev, za katere plačujete desetletja, je zadnja skrb omenjenih. Tudi zdaj, pred volitvami, ni slišati kaj dosti uporabnega. Za nas. Zakaj le, saj se tudi Golobov kandidat za zdravstvenega ministra dr. Bešič v prostem času prodaja Bitencu.
In ni edini.
Mož bi moral na ultrazvok vratnih žil. Izkazalo se je, da bo še najhitreje na vrsti v bolnišnici Ptuj, februarja. Že februarja. Tega, da moramo za preglede prekrižariti Slovenijo, smo se že navadili. Dogovorjeno, zabeleženo tudi na e-Zvem. Natančen datum sporočimo, so rekli. Potem pa ni nič. »Ja, veste, nič ne bo, nevrologinja je odsotna. Ampak napotnica je potekla!? Ja kaj naj jaz, če je pa ni … In potem nova napotnica, novo iskanje … No, zdaj nekje v Ljubljani, junija. Morda.
Moje krčne žile. Kirurgija Bitenc objavlja znosno čakalno dobo, pa še blizu so. Tudi februarja. Super! Profesionalno. Ni Bitenc zaman eden najuspešnejših zasebnikov. A ko mine februar, pokličem. Skrajno neprijazna receptorka me »odpika« kot gumb z gat. A vi ne veste, da je bil covid, povsod pa tudi ne moremo biti! Kar sram me je, jaz butara nevedna. In potem preberem, zavod Zdravje je takrat, ko naj bi nekdo pregledoval moje žile, imel druge prioritete. Testiranje. Domala štiri milijone evrov so zaslužili z njim. Le kdo pameten bi se odrekel takšni mani z neba!?
Prav nam je, če bi se mi, vsi trije omenjeni, odločili za samoplačništvo, bi bilo že vse za nami. Nič čakanja, zdravniki, ki jih za delo prek napotnice ni, so za samoplačniške storitve takoj na voljo. Kakšen kredit, pa bi šlo!
A Hipokrat? Dajte no!
Revija Jana št. 13, 29.3.2022
