Vse, kar je napisano spodaj, je bilo v bistvu že objavljeno. A resnih dnevnih cajtengov se skoraj ne bere več. Zato se mojemu prijatelju, ki za moje prijateljstvo z njim sicer nič ne ve, a jaz z ljubeznijo preberem vsak njegov odlični prispevek v Delu, primorskemu kolegu Borisu Šuligoju, opravičujem, da bom po svoje ponucala njegovo še posebej zanimivo seneno balo, ki jo po svoje obračam spodaj. Se pravi, snop sena iz nje. V tistem pisanju na drugi strani Dela, v suhoparnem nizanju dejstev, je bil pred kratkim mimogrede govor o nekaterih nedavnih malih in nepomembnih, a tipičnih ocvirkih iz nadaljevanke Drugi tir. Vse, kar vas zanima in potrebujete, boste na kratko vnovič izvedeli; ne le o tem, zakaj drugega tira najbrž ne bo nikoli, kot seveda ne bo tudi še marsičesa drugega, kar bi nujno potrebovali, ker smo za to opravilno nesposobni. Ker smo pač neka (pre)majčkena, nesposobna in skorumpirana državica, ki jo imaš lahko za silo rad le, če si Slovenec, in v glavnem le, kadar dosežemo kak nezemski športni uspeh.

Prosim, ne odnehajte! Berite naprej, čeprav se vam dozdeva, da vas to en klinc briga. Splača se. To, kar bo sledilo, bi morali vedeti in poznati vsi, kar nas je. Da se ve, kje smo in kaj je v resnici z nami.

Več v reviji Zarja Jana št. 48, 26. 11. 2019