Kralj in kraljica
Začelo se je sojenje v odmevnem primeru zavarovalne goljufije z odžagano roko. Kralj Abramov in kraljica Julija med sojenjem ostajata v priporu zaradi ponovitvene nevarnosti. On bi jo lahko zunaj še enkrat prepričal, da ji roka ne paše, da je itak ne potrebuje in da je njena dlan najlepša, ko je v žepu. Pa še pol laka za nohte privarčuje. Ona, kot kaže, svojo levo dlan precej sovraži. Kot da je zdaj roka kriva, da od zavarovalnic ne bo kapnilo niti centa. Julija ima fiksno idejo, da ta roka ni njena, ampak pripada njuni prihodnosti. Njena mrtva dlan predstavlja temelj njune materialne sreče. Revica, ko bo čez nekaj let pogruntala, da Abramov ni princ na belem konju, jo bo še bolj tiščala v žep. V ZDA bi zdaj že služila milijone. S knjižno uspešnico z naslovom Žaga in prodajo avtorskih pravic za film bi že zdavnaj »odplačala« roko. Slava bi ju tako ponesla, da bi nadaljevala z resničnostnim šovom: poskusila bi še z desno roko, pa z nogo do golenice, potem celo stegno, pa drugo nogo, dokler gledalci ne bi ugotovili, da jima zmanjkuje mesa. Na koncu bi Abramov očistil orožje in jo po pomoti ustrelil. V Sloveniji je drugače. Tragedijo jemljemo kot bizarno telenovelo, ki se piše kar sama.
Več v reviji Zarja Jana, št. 44, 29. 10. 2019
