Človeštvo se seli na dopust ali pa nazaj. Ne razumem, zakaj je treba riniti na počitnice sredi sezone, ko je vse natlačeno in najdražje, čeprav nimaš šoloobveznih otrok! Tudi sama sem nekoč zdavnaj nosila navsezgodaj brisače na plažo, da smo imeli potem kje ležati, a nam je takrat dopust krojila šola. Potem me morje ni videlo med julijem in septembrom nikoli več. Ko sem bila zadnjič na Triglavu, sem se zaklela, da je bilo zadnjič, ko pa je tod naokoli še toliko lepih gora. Hodili smo namreč v strnjeni vrsti, imela sem razgled na zadek pred seboj in paziti je bilo treba, da mi ne stopi na roko, enak razgled je imel planinec za menoj. Le da sem jaz pazila, da ga ne bi pohodila. Kakšen smisel ima vse to?
Očitno ga ima, saj je turizem najhitreje rastoča gospodarska panoga. Vsi, ki dajo kaj nase, pač morajo potovati, in to takrat kot vsi drugi. Prijatelj internet pove, kje je najcenejše bivanje in kdaj moraš kupiti vozovnico za karkoli že, da bo napol zastonj. Pa gremo. Če se za kakšen dan zataknemo na letališču ali driskamo zaradi postane hrane, malce preklinjamo, malce pa vzamemo za dogodivščino. Se takšne sorte turizem lahko še naprej bohoti?
Sosedje Hrvati so dramatično ugotovili, da niti ne. Sezona je sicer dobra, turistov ni nič manj kot lani, ampak ravno to je katastrofa – računali so, da jih bo več, in zgradili veliko novih kapacitet, ki zdaj samevajo. Kredite pa je treba redno odplačevati. Turisti so namreč znova odkrili Turčijo in Grčijo, hrvaška preračunavanja so se torej izkazala za napačna. Kdo bi sploh skrbel za nova ležišča in mize, ko pa imajo že zdaj strahotne težave s kadrom? Vlaganje v stene in pohištvo, zelo malo pa v urejenost okolja in še manj v ljudi se začenja maščevati. Ko prineseš Italijanu v restavraciji s štirimi zvezdicami nalomljene špagete (kuhar je prebegnil v bolje plačano kuhinjo, zato začasno kuha lastnikova teta, pojasnijo), je jasno, da omenjenih Italijanov tja več ne bo. Tako pač je.
Več v reviji Zarja/Jana št. 31, 30. 7. 2019.
