Se bomo obdržali z novim imenom, nas je skrbelo. Vas je verjetno lomil dvom, ali vam bo nova revija všeč. Vam bo dajala tisto, kar ste imeli radi pri stari, bo Zarja enakovredno nadomestilo za izgubljeno Jano, ki je kmalu zatem za nekaj časa prenehala izhajati?

Nas je opogumljalo, da smo imeli vašo brezpogojno podporo, da ste nam pisali, nas klicali, predvsem pa, da ste nas še naprej kupovali, torek za torkom, teden za tednom. Vi ste nam zvesti ostali zato, domnevamo, ker je kljub temu, da so se na naslovnici zamenjale črke, duša revije ostala ista, saj smo jo ustvarjali isti ljudje. Mi nismo nikoli obžalovali svoje odločitve, čeprav nam je bila pravzaprav vsiljena, vi pa očitno tudi ne, to sklepamo po nakladi, ki se, proti vsem pričakovanjem in škodoželjnim napovedim navkljub, ni obrnila navzdol, ostala je, in še vedno je, kjer je bila.

Hvala vam.

Štiri leta pozneje, ravno malo pred četrtim rojstnim dnem, pa smo izvedeli, da nam bodo prijateljico Jano vrnili. Sprva nismo čisto dobro vedeli, kaj naj počnemo s tem darilom. Ampak na koncu smo si pa rekli – ravno smo sedeli v krogu ob vsakodnevnem redakcijskem čaju – prijateljica je prijateljica, tudi če nekaj let ni bila naša, je zdaj spet. In smo se lotili kovanja načrtov, kaj bomo v novi-stari Zarji-Jani razširili, izboljšali, vpeljali na novo.

Zdaj je pred vami, debelejša, malo prenovljena (in z malo večjimi črkami, kot ste nas prosili, da jo laže berete), ampak v svojem bistvu, v duši, še vedno prav tista stara Jana-Zarja-Jana, ki jo imate radi. Vse bomo storili, da jo boste imeli še naprej.

Več v reviji Zarja/Jana št. 27, 2. 7. 2019.