Za skodelico kave in priljubljeno kremno rezino bodo gostje odslej morali odšteti skoraj osem evrov. Za večino Slovencev naj bi zato obisk gorenjskega bisera postal nedosegljiv!?
Z možem obožujeva potovanja, pa tudi krajše enodnevne izlete. Ko je mož pred nekaj leti za več kot leto dni ostal brez službe, sama pa sem že od pamtiveka svobodnjakinja, ki na mesec ne zasluži niti zajamčene plače, sva si zastavila vprašanje, ali si še vedno lahko privoščiva biti popotnika. Če verjamete ali ne, to je mogoče.
Bilo je enkrat v začetku junija, ko sva se na hitro odločila, da obiščeva jezera treh dežel. Doma sem pripravila nekaj hrane za s sabo, v nahrbtnik dala še pijačo in sva šla. Pot naju je najprej vodila k jezeru Jasna v Kranjski Gori. Ste kdaj opazovali, kako se v kristalno čisti vodi kopajo odsevi Julijskih Alp in kako uživajo male račke, ko se ob mami učijo plavati? Treba se je samo ustaviti in opazovati. Nič vam ne bodo zaračunali.
V Italiji so bila najin cilj Belopeška jezera. Prišla sva ravno ob času kosila, zato sva si privoščila hladen obed iz nahrbtnika in dremanje na toplem sončku. Razgledi, tokrat na veličastni Mangart in modro-zeleno vodo, so bili tudi to pot zastonj.
Spet v avto in vožnja do Baškega jezera na avstrijsko Koroško. Ko sva našla brezplačno parkirišče – to je pomenilo malce daljši sprehod ob obali jezera –, sva se odpravila do pristanišča, od tam pa naju je vodni taksi na električni pogon odpeljal na otoček. Na vrhu hribčka je med prekrasnimi cvetličnimi zasaditvami stal majhen hotel, blizu pomola starinsko kopališče. Ne spomnim se, koliko sicer stane vožnja na otok, midva nisva plačala nič. Taksist nama je namreč razložil, da lahko vožnjo plačava tudi tako, da si v restavraciji na otoku privoščiva pijačo. In sva si jo, za osem evrov. Celodnevni izlet naju je z bencinom vred – prevozila sva okoli 170 kilometrov, nekaj več jih je šlo na račun ovinka, ker se nisva peljala skozi Karavanški predor – stal približno 25 evrov.
Več v reviji Zarja št. 22, 28. 5. 2019.
