Vprašanje:
Na vas se obračam z vprašanjem glede moje vnukinje, ki je morda malce nenavadno, in zelo vam bom hvaležna, če mi boste na kratko pojasnili, kaj storiti. Vnukinja je stara štiri leta in zelo pogosto masturbira, in to že od leta in pol svoje starosti. Ker njena mama (moja hči) na zadevo gleda precej brezbrižno, vas lepo prosim, da mi poveste, ali si morda delam skrbi po nepotrebnem.
Naj opišem dogajanje: odkar pomnim, vnukinja rada spi na trebuščku. Vedno zavzame enak položaj: razkrečene in pokrčene nogice, roke pa spodvite pod telo, tako da ji dlani segajo ravno do mednožja. Ob preverjanju, ali je že zaspala, sem ugotovila, da se z enakomernimi gibi drgne po spolovilu. S skrbjo opazujem, da to še vedno počne. Čeprav niti ne ve, za kaj gre, ji očitno prija. Včasih me tudi zvito pošlje proč, češ da se igra in naj je ne motim.
Ko sem hčerki predočila to dogajanje kot problem, me je zavrnila, češ da to počno tudi drugi. Zavedam se, da je to početje kot tako nekaj čisto normalnega, a sem kljub vsemu zelo zaskrbljena. Prosim, povejte mi, ali je treba kako ukrepati in na koga naj se obrnem?
Odgovor:
Draga zaskrbljena babica, razumem, da vas dekličino početje moti. Odrasli težko povezujejo otroke in spolno željo, prav tako se večina počuti nelagodno, kadar otrok masturbira. Res pa je, da je kar nekaj otrok, ki se radi poigrajo s seboj in jim to prinaša zadovoljstvo.
Naključni začetki
Otrok odkrije masturbacijo po naključju. S svojim spolovilom se sreča, ko raziskuje svoje telo, kar je popolnoma naravno. Spolovilu ne pripisuje nobene posebne pozornosti, lahko pa ugotovi, da mu dotik povzroča ugodje, in ta občutek želi spet priklicati. Otroci tega početja ne povezujejo z odraslim pojmovanjem spolnosti. Početje zaradi prijetnih občutkov le redko izzveni samo po sebi in res ni nič takega, da bi potrebovalo kakšne posebne ukrepe.
Včasih pa je nenadzorovana želja po masturbiranje pri otroku posledica spolne zlorabe. Še posebno je treba biti pozoren, kadar otrok želi, da pri njegovi masturbaciji sodeluje še kdo.
Razvojno je samozadovoljevanje izjemno pogosoto v puberteti, predvsem pri fantih, pri malčkih pa se pojavlja bistveno redkeje. Majhni otroci v ta namen pogosto uporabljajo rokice ali pa se drgnejo ob kakšno podlago ali plišasto igračko. Ob tem dobijo zasanjan in odmaknjen izraz na obrazu, hitro ter plitvo dihajo, zaripnejo, se spotijo - laski so včasih čisto mokri.
Nujen je enoten pristop
Veliko odraslih to početje vznemiri in zbega, čeprav razvoju in zdravju prav nič ne škodi. Dobro je, da veste, da včasih otrokova stiska zelo okrepi to početje.
Odnos do dekličine masturbacije mora biti v družini enoten. Zavedati se morate, da je osnova vzgoje v hčerinih rokah in da ne morete delati v nasprotju z njo, se pa lahko z njo pogovorite o svojih skrbeh. Najslabše bi bilo, da bi vi prepovedovali in zatirali nekaj, kar mamica dopušča. Od tega bi bila deklica le zbegana in bi se še pogosteje zatekala v tolažbo.
Izraz stiske
Včasih je samozadovoljevanje izraz stiske, saj daje občutek ugodja in zaradi zmanjševanja napetosti včasih tudi tolaži. Pogostejše je, kadar je otrok v stresu, nesrečen ali se dolgočasi. V stiski se otroci zatečejo k tolažilnemu vedenju - intenzivno vlečejo dudo, sesajo palček, navijajo laske na prst ... Res pa je, da otrok, ki sesa palček, vzbuja zaščitniška in pokroviteljska čustva, otrok, ki masturbira, pa okolico najpogosteje spravlja v stisko, predvsem če se to dogaja v javnosti.
Problematično postane, kadar masturbacija otroka tako okupira, da to počne kar naprej ter ne glede na situacijo in na okoliščine.
Tega vedenja pri deklici ne morete preprečiti, lahko pa vplivate, da to počne manjkrat in diskretneje.
Primerni ukrepi
• Ostanite mirni in nikar ne povišujte glasu ter se ne razburjajte. Ne vzrojite, raje se mirno pogovarjajte tako s hčerko kot z vnučko.
• Preveč intenzivne reakcije bi masturbacijo le še stopnjevale.
• Najbolj se obnese, da vnučki preusmerjate pozornost. To bo najuspešneje, če se bo enako odzivala vsa družina.
• Ker na pogostost masturbacije zelo vpliva tudi otrokova zdolgočasenost, ji dajte nove izzive.
• Nikoli ji ne vzbujajte občutka krivde.
• Nujno je tudi, da se deklica nauči, da to vedenje ni primerno zunaj doma in niti v prisotnosti drugih ljudi.
• Deklice ne opozarjajte, kadar se igra sama s seboj v zavetju svoje posteljice, spalnice oziroma v prostoru, kjer je sama. Kadar to počne vpričo drugih ali v vrtcu, pa je stvar zrela za pogovor.
• Nikoli je zaradi masturbacije ne karajte ali celo ne udarite po rokici. Nikoli je zaradi tega nihče ne sme zasramovati. Na srečo je čas, ko so pridigali, da se bo zaradi »grešnih dotikov posušila roka«, že krepko mimo (malo za šalo: v takem primeru bi večina pubertetnikov hodila okoli s posušeno roko).
• Deklici zavestno posvečajte več pozornosti. Več jo crkljajte, igrajte se z njo, pripovedujte ji pravljice, zabavajta se skupaj na sprehodih, kaj dobrega skupaj specita ... To velja za vso družino. Včasih več pozornosti in več kakovostno preživetega časa delata čudeže.
Ker je deklica odkrila ugodje in tolažbo, ki ji jo tako početje prinaša, bo to počela še naprej in zelo težko jo boste prepričali, naj neha. Zaradi tega je najbolje, da dejstvo sprejmete in hkrati pazite (pa ne le vi, ampak tudi oba starša), da tega ne počne vpričo drugih. Popolno ignoriranje masturbacije ni primerno, ker bi deklica lahko sklepala, da je socialno sprejemljivo, kot na primer klepet. Masturbacija kasneje v življenju ne povzroča nobenih problemov, seveda le, če je otrok doživel primeren odzov na svojo morebitno stisko. Večje probleme kot masturbacija sama lahko povzroči preoster odziv nanjo. Veliko potrpljenja vam želim!
Vprašanja v zvezi z vzgojo otrok lahko pošljete na naslov našega uredništva: JANA, DELO REVIJE, Dunajska 5, 1509 Ljubljana ali po elektronski pošti janasvetuje@delo-revije.si, oboje s pripisom »ZA EVO HROVAT KUHAR«.
