"Moja najstniška hči ima sošolko, s katero sta že vsa leta osnovne šole povezani, dobro se razumeta, zadnje leto pa se je to dekle začelo spreminjati. Po pripovedovanju hčerke je postala jezikava, neprimerno se obnaša do učiteljev, tudi do nekaterih sošolcev, zato se je hčerka od nje začela umikati, saj pravi, da jo moti med poukom, da neprestano klepeta. Prav tako ji ni všeč, da preklinja, uporablja neprimerne besede, žaljiv ton, posmehuje se kakšnim njenim dejanjem – skratka, tako se prijateljica do prijateljice pač ne vede. Ponosna sem, da hčerka to opazi, čeprav se ji besedno ne upre – le odmakne se od nje in je počasi ne bo več štela za svojo prijateljico. Zdaj pa dilema: poklicali so me starši tega dekleta, saj se poznamo, češ da imajo z nekaterimi učitelji na šoli težave oziroma ima težave z njimi hčerka. Dejala sem jima, da mi z učitelji nimamo težav, da so pa danes nekateri otroci res nesramni, vendar jima neposredno nisem rekla, da verjetno problem tiči v njuni hčerki. V resnici problematike natanko ne poznam, ampak po tem, kar mi doma pripoveduje hči, sem si ustvarila svojo sliko. Je pametno molčati ali znancem povedati resnico? Verjetno bi s tem škodovala svoji hčerki, kajne? Po drugi strani pa z molkom škodujem učiteljem, saj se zavedam, da gredo danes starši do konca (odvetniki, inšpekcije ...). Hvala za vaš nevtralni pogled."
- Monika
Odgovore porotnikov si lahko preberete v reviji Jana, št. 7, 18. februar 2025.
