Tam piše, da odslej ne bo več dovoljeno pisati ali predstavljati zdravilnih lastnosti zelišč, vitaminov ali prehranskih dopolnil. Mediji, ki to počnejo, naj bi dobili finančno kazen več kot 30.000 evrov. Piše, da se takšna zakonodaja kmalu pričakuje tudi pri nas. Je to res? Nas čaka zažiganje knjig in revij, ki niso povšeči farmaciji?
Janko A.
Če bo kaj takega uresničeno, bo verjetno konec naše rubrike, pa tudi veliko drugih projektov in medijev, ki pišejo o naravnih rešitvah. Zato sem se pozanimala pri kolegih na Nizozemskem in poskusila dobiti celovite informacije.
Kaj se že dogaja
Verjetno veste, da je tudi v Sloveniji konec lanskega leta začela veljati veliko strožja zakonodaja o prehranskih trditvah. V svetu, v katerem je dovoljeno vse, kar ni prepovedano, je področje zdravstvenih trditev očitno izjema. Odslej bodo prepovedane vse trditve, ki niso izrecno dovoljene in kot takšne uradno definirane pri EFSA.
Vse to je za naše dobro?
Že dolga leta poskušamo narediti red na področju zdravstvenih trditev. Strinjam se, da smo bili potrošniki izpostavljeni vsem oblikam zavajanja, vendar me moti, da je način urejanja celotne situacije podoben tistemu, kako se lotevamo korupcije in drugih težav. Če je red, naj bo enak za vse. Na žalost iz izvajanja takšne zakonodaje lahko sklepamo, da bo pristop k iskanju krivcev precej selektiven. Sankcionirajo »male ribe«, veliki pa postajajo še močnejši.
Na primer, inšpektorji so se spravili natančno brati spletne strani, etikete, prospekte. In če je bilo po naključju zapisano, da izdelek vsebuje veliko vitamina C, ta pa naj bi krepil imunost – je bil to že razlog, da so izdelek morali potegniti s polic. Pri algi chlorella je narobe že to, da vam povedo, da vsebuje veliko klorofila. Nedopustna je tudi trditev, da laneno seme pospešuje prebavo. Podobno se je zgodilo tudi zelnici, o kateri so se drznili zapisati, da vsebuje veliko desnosučne mlečne kisline. V drugem stavku pa so dopisali, da je ta blagodejna za prebavila. Tudi to je bilo očitno »hudo zavajanje« nas potrošnikov – in so se zato, v našem interesu, odločili, da morajo tudi ti izdelki in prospekti s polic, dokler jih ne opremijo z novim tekstom.
Dvoličnost inšpektorjev
Ti isti inšpektorji že leta poslušajo predrzne trditve, da margarine ali jogurti zdravijo povišan holesterol, pa se jim to ni zdelo sporno.
Ti isti inšpektorji že leta niso vzeli pod drobnogled delovanja različnih mrežnih verig, ki ponujajo prehranska dopolnila, kot da gre za najdragocenejša zdravila proti najtežjim boleznim, čeprav se skozi takšne kanale obrne ogromno denarja.
Inšpektorjem se ne zdi sporno, da lahko lekarne brez registracije ponudijo lastne izdelke, kot da so zdravila.
Zadnji dokaz za to, da so interesi farmacije v tej zgodbi pred interesi ljudstva, je tudi nova sprememba v prodaji registriranih zdravil, ki so na voljo brez recepta. Številna so danes uradno na voljo tudi v specializiranih prodajalnah ali zeliščnih lekarnah. Če se bo udejanjil sedanji predlog zakona o zdravilih, boste morali ponje v lekarno? Zakaj? Ker jih ne smete uporabiti, ne da bi se o tem posvetovali s farmacevtom, kar seveda pomeni, da bi vam tam lahko povedali, da imajo enako, le malce cenejše, pod lastno blagovno znamko, ki je ni bilo treba registrirati? To se mi dogaja skoraj pri vsakem obisku lekarne in se mi zdi nedopustna zloraba monopolnega položaja. Bi se lahko kakšen inšpektor pozabaval tudi s tem?
Vse, o čemer pišem, v Sloveniji že imamo. Zgodilo se je potihem, korak za korakom, dokler je bila javnost zaposlena z drugimi opravili. Na transparente, na katerih zahtevamo, da nam vrnejo državo, bi morali dopisati, da zahtevamo tudi pravico do naravnega zdravljenja.
Kaj se bo še zgodilo?
Skrbi, ki jih omenjate, niso brez osnove, le da (za zdaj) ni še tako črno, kot pravite. Oglejmo si natančneje, kaj se je zgodilo na Nizozemskem.
Ker so mediji pogosto v obliki prikritega oglaševanja o kakem izdelku navajali trditve, ki jih ne bi smeli, je nova zakonodaja na tem področju strožja. In s tem se strinjam. Pogosto so ljudje naivno menili, da berejo pričevanje, izjavo zdravnika ali objektiven članek – vse skupaj pa je bil le plačan oglas, oblikovan kot članek. To bo nova zakonodaja, ki je na Nizozemskem že v veljavi, ostro sankcionirala.
Pravica novinarja, da piše o tem, da je denimo cimet več kot le začimba in da ima tudi zdravilne učinke, ostaja. Ta del internetnih svaril nima resnične podlage, ker zakonodaja te pravice avtorjem in novinarjem ne jemlje.
Pa vendar. Če bi bila zraven ali kjerkoli v istem mediju objavljen tudi naslov spletne strani, ki prodaja kakšen pripravek iz cimeta, ali če bi objavili oglas za takšen izdelek, bi to bilo enako, kot da so objavili plačani oglas. Takšno tolmačenje pa je nekaj novega in zelo nevarno.
Kdaj je prekršek?
Predstavljajte si, da napišem denimo nekaj o zdravilnih učinkih probiotikov. Ob uveljavitvi takšne zakonodaje Jana ne bo smela imeti v tej številki nobenega oglasa na to temo, drugače bo takoj v prekršku. Še bolj zapleteno bo na spletnih straneh, kjer se veliko oglasov generira avtomatično. Spletni portali vsebujejo na stotine člankov – in če bo katerikoli vsebinsko sovpadal s katerimkoli oglasom, bo spletna stran že v prekršku.
V resnici se bo prekršku nemogoče izogniti, razen če bodo medijem prepovedali oglase za prehranska dopolnila, živila in podobno. Pričakovati je, da se bo tudi uredniška politika prostovoljno odločila za samocenzuro – zakaj bi pisali o kakšnem naravnem pristopu, če bo to pomenilo, da ne smejo imeti oglasov s tega področja?!
Kaj pa zdravila?
Farmacija si je s procesom registracije kupila pravico, da bo edina, ki lahko karkoli pove o zdravilnih učinkih, in ob tem edina lahko tudi oglašuje zraven. Zelo velika prednost, ni kaj.
Če bo takšna zakonodajna ureditev sprejeta tudi pri nas, bo to pomenilo veliko omejitev v ozaveščanju ljudi o možnosti naravnih rešitev za marsikatero težavo.
Marieke de Vrij, avtorica enega najbolj branih nizozemskih spletnih portalov Earth Matters, ki so ga te dni prostovoljno ukinili, o vsem tem pravi: »Čas pionirjev je končan. Mi smo svoje naredili. Zdaj je čas za družbo, da naredi svoj del naloge. Če vsi tisti, ki želijo uporabiti komplementarne načine zdravljenja, ne dvignejo glasu, tega plimnega vala ne bomo mogli ustaviti.«
Če tega ne storimo, bomo verjetno priča sistematskemu krčenju pravice do odločanja o lastnem zdravju. Od tam pa do zažiganja knjig ni več daleč.
Sanja Lončar je vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.
Vprašanja o naravnem zdravljenju, zdravem prehranjevanju, naravni kozmetiki in podobnih temah za rubriko Naravno in enostavno pošljite na naslov: jana@kratermedia.si ali Revija Jana, Likozarjeva 3, 1000 Ljubljana.
Iz Jane št. 3/2013
