Na misel, da je postal znan obraz, se še vedno privaja, prav tako na ves vrvež, ki ga zmaga v šovu prinaša s seboj. Ob pogledu na njegov zadržani nasmeh pomislim, kako osvežujoče je zreti v mladega človeka, ki se ne tolče po prsih, da bi opozoril nase. Čeprav lahko marsikaj pokaže, stopa skozi življenje s preprosto držo, skromnim odnosom in prizemljenim pogledom na svet. Bo že držalo, da čar ljudi, ki so resnično dragoceni, žari močneje kakor glas tistih, ki svojo vrednost obešajo na velik zvon!
Od samouka do zvezde
Domen je za pozornost iskreno hvaležen, a se hkrati negotovo spogleduje z žarometi, ki so njegovo življenje postavili na glavo. Ko stoji sredi domačega posestva na Pustem Hribu in mu lica boža ribniški veter, se zdi, kakor da potrpežljivo čaka, da vihar mine, saj bo šele tedaj lahko v polnosti okusil radost uspeha, ki ga je ponesel med zvezde. »Ampak mene vse to ne bo spremenilo, jaz ostajam isti Domen. Če bi se moral spremeniti, potem se s tem raje ne bi ukvarjal. Se mi pa zdi, da so prav to mojo preprostost ljudje zelo lepo sprejeli,« skomigne z rameni. Medtem ko s pogledom objema ljubo domačo pokrajino, ne spregledam, da skoraj teden dni po zmagi še ni trdno zatisnil očesa. »Pozdravil sem se, naspati in spočiti pa se mi še ni uspelo. Vseskozi se veliko dogaja, zelo je pestro,« razloži vidno utrujeni Domen, ki je zmago osvojil, čeprav je dan poprej zaradi bolezni ostal brez glasu. »Vse to je neverjetno, najbrž bo vse skupaj še prišlo za menoj, so pa občutki noro lepi! Ampak veste, če ne bi imel Nine, nikoli ne bi stal na tistem odru,« ne pozabi omeniti svoje žene, s katero sta si ustvarila dom tam, kjer je odraščal skupaj z mlajšim bratom in starejšo sestro. V veliki družinski hiši živijo tri generacije, v prihodnosti pa se jim bo pridružila še četrta, saj si tudi onadva želita naraščaj.
Mlada zakonca lepo sobivata s starimi starši, mamo in očetom ter mlajšim bratom, povezujejo jih trdne vezi in hkrati veliko spoštovanje, ki je ena izmed temeljnih vrednot njihove družine. »Zelo smo povezani, obenem pa toliko spoštljivi, da ne posegamo v prostor drug drugega. Imamo tri ločena stanovanja in vsak svojo zasebnost. Pri nas se denimo v nedeljo kuhajo tri nedeljska kosila,« se smeji Domen in razloži, da se zelo radi družijo, zlasti ob kavici, se pa vsem zdi zelo pomembno, da ustvarjajo zdrave medsebojne odnose in skrbijo zanje. In prav odnosi in zdrave vrednote so tisto, kar med obiskom pri samoukem pevcu vseskozi nežno brbota pod površjem. Medtem ko Domen z žarom pripoveduje o delu na posestvu, konjereji in suhi robi, s katero se ukvarjajo doma in v službi, v meni raste odkrito občudovanje do mladega človeka, ki je lahko velik navdih sodobni družbi.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 1., 3. januar, 2024.
