Poznam ju že dolgo, oba. Včasih smo skupaj snemali radijske oglase. Skoraj ne morem verjeti, da sta poročena že 25 let, minila so zelo hitro. Tudi njima. Skupaj pa sta že celih 32. Neverjetno za te čase. Kaj delata prav? Kako sta znala ohraniti iskrice ali mehurčke v steklenici, kot jim pravi Regina? Imata kakšen nasvet za nas? Kakšno lepo obletnico jima je pripravil Aleksander, ki o njunem odnosu ni želel govoriti! Je pač moški dejanj, ne velikih besed.
Mož dejanj in njegovo presenečenje. Dobimo se pri njih doma. Menda je velik dosežek že to, da se Aleksander sploh hoče fotografirati, Regina to jemlje še kot njegovo darilo za 25. obletnico poroke. Čeprav jo je včeraj, na dan, ko sta resnično praznovala, presenetil, kot že dolgo ne. Povabil jo je na večerjo, kot da ne bo nič posebnega. Potem jo je peljal k Ljubljanici in stopila sta na lepo leseno barko z istim imenom. Regina je opazila, da sta na ladjici sama. Najel jo je samo za njiju. Kar jokati je začela od ganjenosti. Na barčici sta potem večerjala in plesala ob glasbi iz časov, ko sta se spoznala, Aleksander je očitno mislil tudi na to. Regina ni mogla nehati jokati, še na fotografijah ima malo rdeč nos od joka. A presenečenj še ni bilo konec. Ker pred poroko pred 25 leti nekako ni bilo priložnosti za zaroko, je šel Aleks na kolena in jo ponovno zaprosil za roko: »Regina, bi se ti še enkrat poročila z mano?« Iz žepa je potegnil prstan z ogromnim akvamarinom. In Regina je spet bruhnila v jok. Pa ni imela vodoodporne maskare niti robčkov. Pa takšna mokra obletnica, he he! Regina je jokala še naslednji dan, ko se je spomnila, kako lepo je bilo. Od vseh presenečenj in razburjenja še spati ni mogla.
No, vidite, zato nisva rinili v Aleksa, da mora biti zraven pri pogovoru o tem, kako sta ohranila dober odnos v toliko skupnih letih. On je svoje naredil. Ko je videl moj diktafon na mizi na terasi, kjer sva sedeli in klepetali z Regino, se mu je zdelo, da bo na zaslišanju in je kar pobegnil v hišo. V lepo, okusno opremljeno hišo, ki sta jo kupila pred leti, tik zraven hiše Aleksandrovih staršev. V njej imata avdio- in videostudio, s prvim se ukvarja Regina, z drugim Aleks.
Samo kratka epizoda? »Ne vem, kam je izginilo teh 25 let. Zdaj ima brado in brke že najin sin Aleks, letos je diplomiral, je direktor fotografije,« začne pogovor Regina. Je vedela, da bo trajalo toliko let? Preseneti me: »Ne, jaz sem to vedela, še preden sva se poročila. Ko sva se spoznala, sva bila zelo mlada, jaz sem imela 23 let. In ko sva začela 'hoditi', se mi je zdelo škoda, ker to ne bo trajalo, saj so mi vsi govorili, da te prve ljubezni ne trajajo, da so to kratke zveze. Pa tudi on je imel pred mano kar dosti deklet. Sprva sem mislila, da bom samo ena od epizod. On je bil roker, umetnik. Najino življenje je bilo zelo dinamično, boemsko, intenzivno, mislila sem, da to ne more trajati. Pa še kar traja,« se nagajivo smeje Regina.
Poroko je malo vlekel. Regina se je želela poročiti, Aleks pa je malo odlašal, potoži Regina. »Živela sva skupaj, kot da bi bila poročena. Jaz sem si poroke želela, on pa je govoril, da morava najprej zgraditi studio. On si ni želel velike poroke, jaz pa. Zvlekla sem ga tudi v cerkev, da je bilo vse, kot je moralo biti. Ni pa bilo prave zaroke. Zato sva jo imela zdaj.« Vidite, nikoli ni prepozno.
Njuno prvo srečanje. Aleksander je z oglasom iskal mlade glasbene skupine, ki bi jim bil producent, in Regina se je javila na oglas. Ko sta se prvič videla, je bila presenečena – pričakovala je gospoda s kravato, ne pa rokerja z motorjem, z daljšimi lasmi, kot jih je imela sama. Z rdečo rutico in škornji. Regina ga je prepričala z glasom. Najprej. Njene prijateljice so jo prepričevale, da je tudi ona že zaljubljena, ona pa njih, da ni. Vanj se je zagledala, ko sta začela skupaj ustvarjati glasbo, ko je v roke prijel kitaro, ko je videla, kako obvlada producentski posel. »Takrat so se mi začele svetiti oči!« se smeje Regina. »Ko sem odpela pesem, je prišel v studio in se me dotaknil od navdušenja. No, takrat sem bila že zaljubljena. Nisem mogla ne jesti ne spati.«
Kaj Aleks počne prav. Kaj zna Aleks početi tako dobro, da je Regina zaljubljena vanj še po 25 letih, me zanima. Poleg presenečenj, ki bi »položile« vsako žensko. »Vedno je bil tak,« razmišlja Regina. »Zelo je pozoren, ustvarjalen, zna poskrbeti za to, da se počutiš posebno, ljubljeno. Zelo se potrudi. Pa tudi jaz se potrudim.« Kaj ju vznemirja po toliko letih? »Vedno moraš dajati polena na ogenj, da ne ugasne. Majhne stvari. Če nisva skupaj, vedno mislim nanj, vedno mu kaj prinesem. Kremšnito, sendvič ... Pa še vedno sva otroka v duši. Rada se šaliva, nasmejiva se drug drugemu, imava svoje 'fore'. Še vedno me privlači, še vedno je to to. Saj sva imela tudi hude preizkušnje, razmišljala sva tudi že o tem, da bi šla narazen ... a vedno sva našla nekaj, kar naju je obdržalo skupaj. Nisva tako sebična, da bi gledala samo vsak nase. Ko sva dala na tehtnico, ali nama je lepše skupaj ali narazen, to vedno prevaga. Če želiš obdržati zvezo, se moraš marsičemu odreči. Moraš se prilagajati. Ni vedno lahko. Če bi oba hotela uveljavljati svoje, potem bi šla vsak po svoje. Če želiš imeti trdno zvezo, pa moraš kdaj pa kdaj potlačiti svoje želje, iti preko sebe. Jaz želim potovati, rada plešem, Aleks pa ne pleše, a me razume, da moram kdaj plesat. A ne vsak dan. Ne vlečem ga v kino, pa si kino ustvariva doma, pa se imava morda še lepše, kot bi se imela tam. Sva si pa zelo različna. Morda se tudi zaradi tega velikokrat skregava. A je potem še slajše, ko se pobotava. Tisto je pa luštno,« se nagajivo zasmeje Regina.
Več v reviji Zarja Jana št. 35, 1.9.2020
