Morda bi se morali na radovedni obisk najaviti raje k premierju Borutu Pahorju, ki je pretekli teden od libijskega voditelja Gadafija v dar prejel dve kameli. To so darila, ki smo jih imeli v mislih – eksotika par excellence!
Sicer pa so vrednosti protokolarnih daril neznane in ni v navadi, da bi se dajala zelo draga darila. Bolj gre za pomen kot vrednost – vsaj tako pravijo.
Predsednik si vsako darilo v svojem kabinetu po obisku še posebej ogleda, nato šele roma v skladišče, kjer so vsa darila pod ključem in je do njih omejen dostop. Zanimivo je, da darila od uveljavitve protikorupcijskega zakona niso več last predsednika, temveč države.
Ker naš predsednik rad bere, je med darili veliko knjig (predvsem zgodovinskih). Hrani jih kar v svojem sprejemnem salonu ali v knjižnici urada predsednika. Tudi nekaj kipov in slik je našlo prostor v predsednikovi pisarni, velika večina daril pa je v skladišču.
Vsa popišejo na poseben obrazec in vsako darilo je opremljeno z evidenčno številko, preden ga pospravijo. Vsak darovani predmet fotografirajo, zapišejo, od koga je prišel in ob kakšni priložnosti je bil podarjen, ter zapišejo njegove glavne značilnosti.
Tako mi lahko v predsednikovem uradu hitro postrežejo s podatki, kako velika je bila preproga s poslikavami iz 19. stoletja, ki jo je našemu predsedniku poklonil egiptovski predsednik Mubarak. Meri kar dva krat tri metre.
Zanimivo je, kaj je predsednik dobil od naših sosedov Hrvatov. Predsednik Mesić mu je podaril komplet pisal in album s fotografijami z njunega srečanja, nekdanji premier Sanader pa mu je dal obtežilnik iz stekla. Praktičen tale Sanader, kajne? Očitno ga silno skrbi, da našemu predsedniku ne bi z mize odpihnilo kakšnih pomembnih dokumentov.