Upal je, da bo našel kakšno priložnostno delo in z denarjem pomagal družini. Njegova žena Helena ni redno zaposlena, petnajstletna hčerka, odličnjakinja, obiskuje srednjo šolo, enajstletni sin pa je osnovnošolec. Kot sezonski delavec spada Zoran med tisoče »nevidnih« delavcev, ki v Sloveniji iščejo ali opravljajo najrazličnejša dela, za katera ni slovenske delovne sile. Tuji delavci pa so brez ustreznega zdravstvenega zavarovanja in se znajdejo v središču pozornosti šele takrat, ko hudo zbolijo ali se ponesrečijo.
To se je zgodilo tudi Zoranu. Namesto da bi kaj malega zaslužil, je za las ušel smrti.
Srce je zastonj, operacija pač ne
V začetku oktobra so zdravniki v Brežicah ugotovili, da je hudo zbolel. Navidez nedolžen nahod se je spremenil v borbo za življenje, ker je virus napadel srce. V zadnjem trenutku so ga rešili v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru. Zdravniki so Zorana dobesedno iztrgali iz krempljev smrti. Ker običajno zdravljenje z zdravili in aortno balonsko črpalko ni bilo dovolj, so uporabili podporo z zunajtelesnim obtokom. To je nova metoda, ki so jo v Sloveniji uvedli lani. Zahvaljujoč tej sodobni obliki zdravljenja je Zoran Jovičić preživel, kljub blažji obliki kapi, ki je ena od posledic omenjenega posega. Z zunajtelesnim krvnim obtokom so zdravniki za več kot dva tedna premostili položaj, ko je Zoranovo srce nehalo delovati. Srce se je nato, kot so zdravniki povedali Zoranovi ženi Heleni, nekoliko okrepilo. Vendar ne dovolj, zdaj deluje z manj kot 30 odstotki moči.
Za Heleno in Zoranove domače v Apatinu je bil pravi šok, ko so iz Slovenije oktobra dobili sporočilo, da je Zoran priklopljen na aparate, da brez še diha ne sam ter da je na seznamu za transplantacijo srca. Nato pa je prišlo novo sporočilo, da so ga umaknili s seznama čakajočih na novo, zdravo srce, ker ni ne slovenski državljan ne zavarovanec slovenskega zdravstvenega varstva, ter da morajo za operacijo plačati – od sto do sto petdeset tisoč evrov! In koliko stane srce? V UKC so pojasnili, da je samo srce zastonj.
Več v Jani št.47,23.11.2010
