Kako se migrena, ponavljajoči se hud glavobol, ki ljudi onesposobi za opravljanje vsakdanjih opravil, razlikuje od recimo tenzijskega glavobola in glavobola, ki ga čutimo ob prehladih?
Migrena je zelo dobro in jasno definirana, zato pri tipičnih bolnikih diagnoza ni problem. Pojavlja se pri mlajših ljudeh, kar devetdeset odstotkov migren je pri pacientih, mlajših od štirideset let. Ne vemo, zakaj je tako, a bolezen se lahko začne že v puberteti. Značilno za migreno je, da poteka v napadih, med njimi imamo obdobja popolnoma brez glavobola in bolečine. Pojavlja se v več fazah: v prvi, nekaj ur ali dan pred napadom, smo razdražljivi, napeti, utrujeni, lahko se pojavi občutek strahu, depresije – bolniki z migreno to fazo prepoznajo. Naslednja se začne dobro uro pred pravim napadom, ko se začne pojavljati avra. Poznamo je več vrst: najbolj znana je vidna (cikcakaste linije, bliskanje pred očmi, slepe pege, lahko izpade polovica vidnega polja), ki človeka silno prestraši, ljudje se počutijo ogroženi. Naslednja je somato-senzorična (mravljinci po rokah), lahko se pojavijo tudi motnje govora.
Nato pa se pojavi ta zelo boleči glavobol?
Pojavi se nekaj minut ali najpozneje eno uro po avri. Zelo tipično je, da je glavobol enostranski, torej na eni polovici glave, a lahko se razširi in takrat je diagnoza težja. Bolečina je utripajoča, pulzirajoča, po definiciji traja migrena od štiri ure do tri dni – če traja dlje, govorimo o migrenskem statusu, ki pa je redek.
Je znano, zakaj se pojavi migrena, zakaj jo ima več žensk kot moških in kaj sproži napad? K napadom naj bi bili nagnjeni zelo inteligentni in ustvarjalni ljudje.
Ja, Cezar, Vincent van Gogh, Elvis Presley … Vzroka za nastanek ne poznamo, a teorij je več: vemo, da so prizadete žile, da se v fazi, ko imamo avro, zožijo, nato se v fazi bolečine razširijo. A vzrok bi lahko bil v električni aktivnosti možganov: električno vzburjenje živcev se začne zmanjševati v obliki velikega vala in se širi z zadnje strani naprej. To pa je povezano z možganskimi celicami, ki komunicirajo med seboj s posebnimi tekočinicami, nevrotransmiterji: če je enega nevrotransmiterja preveč ali premalo, to sproži bolezen: če je premalo acetilholina, lahko obolimo za demenco, če je premalo serotonina, lahko obolimo za depresijo – serotonin pa je povezan tudi z migreno.
Napad lahko sproži nekatera hrana, na primer čokolada, vino, sir. Zakaj?
Večina teh živil je povezana s serotoninom in preko tega mehanizma se zdi, da se sproži napad. A zdaj vemo več, leto 2010 je bilo zelo pomembno za migreno zaradi dveh velikih razlogov: doslej smo sicer vedeli, da imajo dvojčki veliko več možnosti, da dobijo migreno, da se pojavlja v družinah. Nekatere študije so po drugi strani ugotovile, da se pojavlja pogosteje tudi pri partnerjih (kar priča o vplivu okolja). Vedeli smo, da je manjšina migren povezana z določenim genom, toda za običajno migreno nismo poznali natančnega vzroka: vedeli smo, da vplivajo malo prehrana, malo telesna dejavnost, malo hormoni (kontracepcijske tablete) in malo geni. A letos so znanstveniki iz več držav naredili genomsko analizo in primerjali genom bolnikov z migreno z genomom ljudi brez nje: ugotovili so, da je na nekem kromosomu gen, ki je pri bolnikih z migreno okvarjen, a je odgovoren za delovanje enega od nevrotransmiterjev – za glutamat. Če zdaj vemo, da okvarjeni gen povzroča nenormalnost glutamata, bomo lahko v možganih z zdravili modificirali glutamat. Raziskave bodo morale iti v tej smeri.
Več v Jani št.47,23.11.2010
