Kako lahko plovila in vse, kar je povezano z morjem, človeka zasvojijo in mu omogočajo nepozabna doživetja, nam je lepo ponazoril Rudi Frantar iz portoroškega podjetja Jonathan, ki je razpet med morjem in hribi, navtiko in smučanjem. Takoj je moč opaziti, kako o navtiki govori s posebno ljubeznijo, in kmalu vemo, da je to njegova velika strast. Njihovo podjetje v portoroški marini in še nekaterih po Jadranu izposoja in prodaja plovila, zato ima vsakodnevne stike s takšnimi in drugačnimi pomorščaki. »Nekateri so dobro podkovani tako v teoretičnem kot praktičnem znanju, najdejo pa se tudi takšni brez izkušenj.
Naša zakonodaja kot pogoj za upravljanje plovila zahteva zgolj teoretični izpit, v številnih drugih evropskih državah pa ta obsega tudi praktični del.
Najemite, za božjo voljo, skipperja. Kot pravi Rudi, je izpit samo osnova, pot do izkušenega pomorščaka pa je dolga. »Svetujem, naj se nihče na plovbo ne odpravlja, preden si ne nabere vsaj nekaj izkušenj bodisi pri izkušenih prijateljih, v jadralnih šolah ali izobraževalnih centrih, ki jih je dovolj tudi v Sloveniji. Sicer pa je moč najeti tudi skipperja, ki bo namesto nas varno upravljal plovilo, hkrati pa se bomo od njega lahko česa naučili.«
Čeprav navtični turizem glede na gospodarsko krizo ta čas ni v najboljšem položaju, je Frantar prepričan, da je tovrstnega kadra pri nas premalo, po njem pa veliko povpraševanja, zato meni, da bi snovalci šolskih programov morda začeli razmišljati tudi o študijski smeri, v kateri bi se izobraževali skipperji in hostese, ki na plovilu opravljajo naloge kuharice, natakarice in mornarja.
Nesreča nikoli ne počiva. Tako kot povsod se tudi na morju lahko dogodi najhujše, kot se je sredi avgusta pri Primoštenu. Hrvaški podjetnik Tomislav Hrovatinčić se je s svojim gliserjem zaletel v 13-metrsko italijansko jadrnico, v nesreči pa je življenje izgubil italijanski zakonski par. Kot je potrdil inšpektor luške kapetanije, je Hrovatičić vozil s hitrostjo med 20 in 30 vozli namesto dovoljenih pet.
Poznavalci pravijo, da bi moral ustaviti motor, kar nesreče sicer ne bi preprečilo, bi pa vsaj omililo posledice. Pomorska pravila tudi zahtevajo, da se morajo plovila na motor izogibati tistim, ki plujejo na jadra, kar pa lastnik gliserja, kot kaže, ni upošteval. Lani je policija v slovenskem morju posredovala pri 20, letos do konca julija pa pri osmih nesrečah, ki so se končale le z materialno škodo, lani pa je kopalec, ki ga je povozil gliser, izgubil življenje. V resnici je nesreč bistveno več, a se vpleteni dogovorijo med seboj in ne vpletajo policije.
Rudi Frantar se je, čeprav sodi med velike poznavalce navtike, komentiranju omenjene nesreče na Hrvaškem raje izognil. Pravi namreč, da nesreča nikoli ne počiva, zakaj se zgodi in koliko je vpleten tisti, ki plovilo upravlja, pa je stvar posameznega primera. Opozarja pa, da močni gliserji niso za tiste, ki bi se želeli izživljati nad hitrostjo.
Več v Jani, št. 36, 6.9.2011
