Za »dolenjskega posebneža«, ki plava, sem slišala že davno, a videla sem ga le na televiziji in o njem prebirala na časopisnih straneh. Prvič sva se srečala pred nekaj meseci v Združenih državah Amerike, ko se je pripravljal na plavanje skozi veličasten narodni park Veliki kanjon. »Ujela si me med urejanjem dokumentov in zadnjih birokratskih zadev, ki jih moram končati, preden se lotim projekta Colorado river,« mi pove. Zato tisti popoldne izmenjava le nekaj besed. Martin pa mi obljubi, da se oglasi takoj, ko bo imel več časa. Preden se posloviva, mu podarim steklenico domačega cvička. »Iz Slovenije je vedno lepo kaj dobiti. To bom še danes odprl, da vidim, kakšen je,« se nasmehne, preden se odpelje.

Še vedno rekordi. »Poberem te v mestu. Na obisk k prijateljem v Sonomo te peljem, da boš videla, kaj vse še Kalifornija ponuja,« me dva dni pozneje opoldne na telefonu čaka sporočilo. Uro pozneje se že voziva severno čez most Golden Gate. »Ta znameniti most bo kmalu praznoval 75-letnico. Američani so me povabili, da bi plaval osem kilometrov med mostovoma Golden Gate in Oakland Bay Bridge in s tem praznoval ta jubilej. Okoli Alkatraza je voda pestra in nevarna, veliko je tudi morskih psov.« A to ni edini podvig, ki ga čaka letos. Martin ponosno pripoveduje, da se bo podal še na nekaj preizkušenj. Ena pomembnejših je deset let, odkar je od izvira do izliva preplaval reko Misisipi in s tem postavil dolžinski rekord v maratonskih plavanjih. »To se bo zgodilo na 11. september, ko bom v newyorški mestni hiši z Bloombergom in številnimi drugimi gosti praznoval ta veliki podvig. Desetletnico bom proslavil tako, da bom plaval od Kipa svobode pa vse do stolpa Freie Globe na otoku Coney.« Konec septembra si želi doseči še en rekord. Kot drugi človek v zgodovini si želi preplavati dolžino 48 kilometrov od malega galapaškega otočja Farallonskih otokov pa vse do San Francisca. »Gre za enega najtežjih plavalnih podvigov, težjega, kot je plavanje skozi Rokavski preliv. Lani so na tej poti štirje plavalci omagali. Nikomur od njih ni uspelo. Tam je izjemno mrzla voda, valovi so strahotni, tokovi so hudi, problem so vetrovi, ki menjajo smeri, nevarni so tudi zloglasni beli morski volkovi.« Ko ga vprašam, ali se boji podviga, za trenutek obmolkne, nato v dolenjskem narečju mirno odgovori: »Plaval bom, kar bo, pa bo.«

Več v Jani št. 5, 31.1.2012