Kaj je rdeča nit, tudi tista, o kateri govori predstava?
Rdeča je najmanjša maska na svetu, nos klovnese, rdeča je nit, ki me vodi skozi življenje. Rdeča nit ustvarjanja, potovanja v domišljijske svetove, kjer je mogoče vse in je vse zabavno in kjer na vse gledamo z drugačnimi očmi: prek roba rdečega klovnskega nosa. Rdeča nit je ločnica med svetom realnosti in svetom klovnstva – po njej hodim že vse življenje. Biti klovnesa, govorim o poklicu, ne o pustni maski, pomeni, da si omogočiš preizkušati odnose, meje, podobe, like – vse, česar ne moreš v življenju ali pa vsaj ne hkrati. Recimo: strašno me privlači ples, precej sem plesala, v predstavi sem baletka, še celo noseča; ženske se trudimo na vseh področjih, da smo dobre mame, da ohranjamo kariero, da smo vitke – tudi o tem govori ta točka; no, če bi želela biti balerina, bi morala začeti pri petih letih, toda kot klovnesa si lahko privoščim, da sem balerina. Hkrati lahko gledalce povabim v to zgodbo, ker nisem idealna balerina, nedosegljiva, ampak balerina, s katero se lahko poistovetiš.
O tem torej govorite v svoji prvi predstavi za odrasle? Ker je zdaj čas, kot ste rekli, za pot k sebi?
Ja, zdaj je čas. Že kar nekaj let sem čutila veliko potrebo, da kot klovnesa vstopim v odrasli svet. To predmenopavzno obdobje, imam triinštirideset let (nasmeh), je ponavadi vračanje k sebi. V teh letih ženske ponavadi zacvetimo, imamo potrebo po ustvarjanju. Prej je bil čas za gnezdo, otroke, družino, potem spet potrebujemo sebe.
V predstavi Moja rdeča nit sanjate svoje neizživete sanje.
Devet likov, tabuji, ki si jih kot klovnesa lahko privoščim, da se ob njih nasmejimo in ne zgražamo. Z režiserko in soavtorico ter dobro prijateljico Majo Dekleva Lapajne sva si postavili hudo nalogo: lik balerine sem že omenila, tu je še lik pevske dive, gospodične, ki čaka na svojega moškega, tudi moški sem v smislu parodije, spolno prebujena deklica, patriotka, predmenopavzna diva … Vsega ne izdam.
Hm, torej ključne podobe ženske skozi življenje in lahko močno prepleteno s spolnostjo? Zakaj?
Tako je. Ker je to tako primarno, tako smo prišli na svet, tako živimo, dihamo skozi to …
In brez tega umremo.
(Smeh) Ja. Z Majo sva razmišljali, kaj vse je ženska, in spotoma krčili zamisli. Ta trojica ženska ljubezen-mati-smrt ostaja. In je nastala predstava.
Z veliko preoblekami in obilico smeha? Je predstava zastavljena in naravnana za zabavo ali premišljanje?
Za zabavo, da bi se ljudje nasmejali. A z dodano vrednostjo – premislekom.
Več v Jani št.5
Tekst: MIŠA ČERMAK
