Imamo standard, o katerem sanjajo milijarde ljudi, pa vseeno ne vidimo, da nam je dobro in da lahko to spremenimo na še boljše. Če bi se zavedali, kako škodljivo je negativno razmišljanje, se takih misli ne bi dotikali niti s kleščami. Sprememba razmišljanja je zastonj. Potrebna sta pač vztrajnost in volja. Rezultati so nepredstavljivi!
Ste bili vedno nagnjeni k pozitivnemu razmišljanju?
Tega ne bi mogel reči. V srednji šoli sem mislil, da bom svoje probleme hitreje rešil, če sem bom z njimi več ukvarjal. Kar nekaj časa je trajalo, da sem ugotovil, da je to strel v lastno koleno.
Kako ste potem spremenili razmišljanje?
Ko po starem ni šlo več naprej, pred nekaj leti. Moja pot, ki sem jo dotlej poznal, se je ustavila. Dolga leta sem delal preveč, se izčrpal ter na lastni koži spoznal brezplodnost potrošništva, negativizma, hitenja brez smisla. Začeti sem moral od začetka in si pomagati po najboljših močeh. S kognitivnim prestrukturiranjem, dihalnimi tehnikami, pozitivnim razmišljanjem, jogo, branjem duhovne literature, spremembo življenja. Ni bilo vedno lahko. Vse sem preizkušal na lastni koži.
Kaj vas je najbolj zaznamovalo?
Ko me je med meditacijo obiskal Bog, ki ga imenujem Oče, in sem spoznal resnico in ljubezen ter začutil svoje neskončno hrepenenje. Od takrat nič več ni tako, kot je bilo. Vem, da smo veliko več, kot mislimo, da smo. Resnica je mnogo bolj veličastna, kot jo lahko razumejo ali izrazijo naši največji filozofi. Izjemno dragoceno zame je tudi dihanje sudarshan kriye, ki je izjemna dihalna tehnika. A če dobro premislim, me je v bistvu zaznamovalo veliko, veliko vsakodnevnih drobnih korakov, nekaj nazaj, v glavnem pa naprej.
So vas ta spoznanja spodbudila pomagati ljudem?
Ja, to je neka moja naravna notranja želja. Mislim, da obstaja v nas vseh. Kdorkoli dobi tako veliko lepega, želi nekaj vrniti. A če sem iskren, ne čutim več prisilne potrebe pomagati. Ne morem rešiti sveta. Še vedno pomagam, ker je to v moji naravi. Ne nazadnje, najprej pomagajmo sebi in pomagali bomo lahko tudi drugim.
