Arhiv Štajerskega Tednika

Žabe, krastače in pupki se od februarja do aprila, odvisno od vremena, iz gozdov in travnikov selijo proti vodi, pri tem se na prometne ceste seveda ne morejo ozirati. Vse v Sloveniji živeče vrste žab so na rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst in zaščitene z zakonom, a po ocenah naravovarstvenikov kljub zaščiti na papirju vsako leto pod kolesi avtomobilov konča tudi polovica lokalnih populacij žab. Te živali so prav pri selitvah počasnejše kot sicer; samice takrat nosijo zarod in na hrbtu prenašajo samce.

Monika Koprivnikar iz Društva za pomoč živalim Žverca je povedala, da je začetek selitev dvoživk nemogoče napovedati: »Načeloma se začnejo, ko je nekaj dni zapored tudi ponoči temperatura nad 5 stopinj Celzija in je v zraku dovolj vlage. Veter žabe sicer moti, ker jim suši kožo, vendar se v dovolj vlažnem vremenu lahko selijo tudi v vetrovnih razmerah. Na zemljevidu črnih točk, kjer povozijo največ žab (pripravili so ga v društvu Žverca), so tudi ribnik ob cesti Krčevina pri Vurbergu–Vurberk, ribnik v Ljudskem vrtu na Ptuju in ribnik v Pristavi pri Cirkulanah. Na prvi lokaciji akcije pripravlja Herpetološko društvo Slovenije, na drugih dveh lokacijah organiziranih akcij še ni, bi bila pa pomoč prostovoljcev po oceni naravovarstvenikov nujno potrebna. Reševanja žab se seveda lahko loti tudi vsak sam.

Foto: Društvo Žverca

Preberite več v Štajerskem Tedniku