Shutterstock

Mnoga vsakdanja zelišča, ki rastejo na naših vrtovih, imajo že od nekdaj sloves, da jih je priporočljivo sejati ali saditi med določene vrste zelenjave, če želimo zmanjšati nevarnost različnih škodljivih žuželk, kot so uši, pršice, tripsi, koloradski hrošč, škodljive muhe, bolhači, pa tudi gosenice metuljev in polže. Določena zelišča zavirajo ali preprečujejo pojav bolezni, katerih povzročiteljev ne vidimo s prostim očesom, kot so rje, plesni, botritis in druge. Kdor bo upošteval nasvete izkušenih avtorjev, bo svoj zeliščni vrt ustvaril kot mešanico zelišč in (verjetno) tudi zelenjadnic. Nastali bodo pisani prizori, ki se bodo spreminjali še hitreje kot na običajni okrasni gredi.

Shutterstock

Pri iskanju preverjenih priporočil sem se naslonil na zapise doajenke zelenjadarstva Miše Pušenjak in hrvaške televizijske vrtnarice Kornelije Benyovsky Šoštarić. Obe svetujeta na osnovi dolgoletnih izkušenj.

MORDA VAS BO ZANIMALO TUDI:

Zelenjavni

Kako se znebimo listnih uši?

Zelišča

Sivka – dišeča princeska vrta

Kdo pomaga komu

Nekatere dobre sosede so vsem znane, predvsem v kombinacijah zelenjava-zelišče. Manj vemo o tem, katera zelišča podpirajo rast drugih zelišč.

Zaradi svojega sredozemskega porekla se na skupni gredi dobro ujamejo polgrmi in trajnice, kot so rožmarin, timijan, sivka, ožepek in trajni šetraj. Vsi uspevajo na podobnem odcednem, peščenem rastišču. Rožmarin povrhu omogoča boljšo rast baziliki.

Shutterstock

Žajbelj je odlična družba dobri misli oziroma origanu in šetraju. Timijan, plazeča se trajnica, je presenetljiva družba za visokorasla navadni komarček in koriander, pa tudi za pehtran, borago in zgoraj navedene sredozemske polgrme. Blagodišeča kamilica je dobrodošla povsod, še posebej pa spodbuja rast kopra, drobnjaka, dobre misli, vrtne krebuljice in male strašnice. Peteršilj je pravi sosed za drobnjak, baziliko, koriander, pehtran in malo strašnico. Luštrek pomaga pri rasti navadnemu komarčku in peteršilju. Citronska melisa je prav tako kot bazilika dobrodošla v katerikoli kombinaciji. Baziliko pa že od nekdaj sadimo k vsem plodovkam in drugim vrtninam.

Shutterstock

Tudi poprova meta je prava družba za številne zelenjadnice, podobno kot hren. Vendar Miša Pušenjak opozarja, da se obe zelišči zelo radi razraščata, zato priporoča, da ju kot koreninska plevela omejimo v rasti. Posadimo ju v lonce, ki jih zakopljemo v zemljo tako, da niso vidni in jih po potrebi celo premikamo po vrtu, ali pa ju posadimo v več loncev.

Dalmatinski bolhač

Kornelija B. Šoštarič ima odlične izkušnje z (pri nas manj znanim) dalmatinskim bolhačem (Tanacetum cinerariifolium). Trajnica kratkega veka izvira iz balkanskega dela Sredozemlja, torej uspeva v toplejših območjih, zato jo moramo v osrednji Sloveniji prezimiti v posodi. Zelo aromatični listi so družba belim koškastim cvetom, podobnim marjeticam, ki cvetijo od pomladi do jeseni. Iz rastline pridobivajo učinkovino piretrin, ki jo že dolgo poznamo kot sredstvo proti mnogim škodljivim žuželkam. Vrtnarica jo, posajeno v lonce, prestavlja po vrtu in tako odganja nezaželene škodljivce. Pozimi jo umakne v notranjost, skupaj s pelargonijami ...

Shutterstock

Pripravki iz zelišč

Strokovnjak za zelišča dr. Janko Rode priporoča redno opazovanje zelišč na vrtu, da bomo pravočasno opazili morebitne napade bolezni ali škodljivcev. Izbira zgoraj navedenih dobrih sosedov bo pomagala, kljub temu pa moramo takoj odstraniti jajčeca, ličinke ali odrasle škodljivce, čim jih opazimo. Z rjo napadene dele rastlin prav tako čim prej odrežemo in odstranimo.

Shutterstock

Shutterstock

Kadar se na vrtnih rastlinah pojavijo bolezni in škodljivci, se jim upremo tudi s pripravo prevrelk, poparkov, brozg in podobnih pripravkov. Njihova učinkovitost izvira iz snovi, ki jih je največ prav v številnih zeliščih, kot so pelin, poprova meta, vratič, sivka, kapucinka, bazilika, žametnica, ognjič, drobnjak, timijan, ožepek in druge. Priprava teh zvarkov je pestra in bi zaslužila posebno obravnavo.

Shutterstock