Pisano, okrasno in preprosto lepo – okrasne koprive
Okrasne koprive krasijo naše domove že več kot 50 let. Včasih so bile bolj priljubljene rožnato-vinsko rdeče obarvane, danes pa jih najdemo v vseh barvnih niansah. V zadnjem obdobju žlahtnitelji vzgajajo tudi sorte z zelo posebnimi oblikami listov.
Okrasne koprive zelo pogosto imenujemo »coleus« in spadajo v družino met (Lamiaceae). Rastline so bile prej združene v rod Coleus, vendar njihova prepričljiva taksonomija in molekularni podatki kažejo, da so vrste porazdeljene na več rodov.
Vrsto je prvič opisal leta 1763 Carl Linnaeus kot Ocimum scutellarioides. Čez približno petdeset let, leta 1810, jo je Robert Brown prenesel v rod Plectranthus, dvajset let pozneje pa George Bentham v rod Coleus kot Coleus scutellarioides. Ta jo je leta 1832 opisal tudi kot Coleus blumei, danes pa ta oznaka velja le za eno različico te vrste. Zaradi postavitve v rod Coleus se ime coleus uporablja kot skupno ime za vse okrasne koprive in je zelo pogosto predvsem med hortikulturisti in vrtnarji.
Rastlina izhaja iz Azije in običajno zraste do 75 centimetrov v višino ter tvori lepo grmičasto strukturo. Najnovejše različice so še višje in presegajo višino enega metra, žlahtnitelji pa so vzgojili tudi manjše variante, ki zrastejo zgolj 30 cm in imajo izrazito majhne liste.
Nasveti za vzgojo
Okrasne koprive vsekakor spadajo v skupino nezahtevnih rastlin. Seveda pa to ne pomeni, da z njimi ni nič dela ali da jih lahko pustimo ves mesec brez vode. Okrasne koprive imajo namreč zelo rade vodo in sodijo med žejne rastline. Morda je prav to največji pomislek, zaradi katerega se več ljudi ne odloča zanje. Zahtevajo namreč kar pošteno vsakodnevno zalivanje v poletnih mesecih, sploh če so na nekoliko bolj osončenih legah. To marsikoga preseneti, saj je včasih veljalo, da so koprive primerne samo za senčne nega. A pri novih sortah je drugače, krasijo lahko tudi sončne lege in izjemno dobro uspevajo na vzhodnih legah z veliko jutranjega sonca.
Dobro se okrasne koprive odzivajo tudi na gnojila, zato jih v poletni sezoni dobro dognojujemo. Potrebujejo tudi zračno in hranljivo zemljo, še posebno pa je to pomembno med zimskimi meseci. Pozimi jim tako namenimo zračno zemljo s primešanim perlitom. Zbita in premalo zračna zemlja bo namreč hitro vodila v gnitje korenin, kar pa je lahko problem sploh v zimskem času.
V ugodnih razmerah nam bodo okrasne koprive skrb bogato poplačale in nas razveseljevale s svojo izredno hitro rastjo. Če želite, da je rastlina res velika in zdrava, jo lahko med poletno sezono tudi presadite. Videli boste, da namreč v dobrih razmerah korenine hitro prerastejo rastlino. Velja namreč pravilo, da večjo kot ima kopriva posodo, večja lahko zraste. Tako se nikakor ne bojte svoje koprive presaditi tudi sredi sezone. Preprosto odstranite del starega substrata ob koreninah, nekje dobro tretjino, potem izberete nekaj centimetrov večjo posodo in jo presadite. Po presajanju jo močno zalijemo in prestavimo za nekaj dni v nekoliko bolj senčno lego, da si rastlina opomore. Po dobrem tednu jo že lahko vrnemo na staro mesto in hitro bomo opazili, da je presaditev res dobro delovala na rastlino.
Tako kot je dokaj enostavna nega okrasne koprive, je enostavno tudi razmnoževanje. Razmnožujemo jih lahko s semeni, kar je sicer nekoliko bolj zahtevno in predvsem zahteva več časa. Po drugi strani pa je razmnoževanje s potaknjenci res preprosto in hitro. Tudi otroci pri tem opravilu navadno zelo radi pomagajo, zato svoje najmlajše vrtnarčke vsekakor povabite k temu zanimivemu projektu. Izberemo lep primerek okrasne rastline in od nje odrežemo vsaj 10 cm dolge potaknjence. Pri tem vedno uporabimo čist in predvsem zelo oster nož. Odrezane dele rastline postavimo v vazo z mlačno vodo in počakamo dober teden. Kmalu bodo pognale koreninice in to je znak, da smo izbrali dobre potaknjence. Počakamo še kakšen teden ali dva, da se v vodi razvijejo primerno velike korenine, potem pa mlade rastlinice posadimo v zemljo. Vedno zalijemo takoj po sajenju in lonček postavimo na neosončeno mesto, da rastlinice počasi pridejo k sebi. Po približno 10 dneh jih že lahko prestavimo na bolj sončna mesta v našem domu ali z njimi obdarimo svoje najbližje.
Kako vzgojiti enostebelno okrasno koprivo?
Sam sem mnenja, da so okrasne koprive s svojo odzivnostjo idealne kandidatke za novince v svetu rastlin in tudi za otroke. Ker tako hitro rastejo, jih je priporočljivo večkrat presaditi, saj bo v premajhni posodi lepotica užaljeno začela odmetavati liste. Lahko se zgodi, da steblo ostane povsem brez stranskih listov, odganja pa le še zgornji vrh. Vsekakor nad takšno poparjenko ne gre obupati, temveč lahko v takšnih primerih iz rastline začnemo vzgajati enostebelno koprivo. Tudi to je povsem enostavno – pri primerni višini odščipnemo vrh in tako se bo razvil v dva nova. In tudi pri teh dveh novih, po določenem času, ko bosta dovolj razvita, ponovno odščipnemo vrhove, tako se krošnja začne gostiti in kmalu dobimo enostebelno koprivo.
Če ste sila neučakani, lahko tudi odrežete ravno, zadosti dolgo vejo pri kateri od vaših večjih okrasnih kopriv. Postavite jo v vazo z vodo, da požene korenine, nato pa to vejo posadite in na njej po prej predstavljenem postopku začnete oblikovati krošnjo. Enostebelno okrasno koprivo lahko postavite v bolj impozantno posodo in tako bo čudovito krasila teraso kot samostojna rastlina.
Okrasne koprive za vsak namen
Včasih slišimo od kinologov za katero od pasjih pasem, da je izredno prilagodljiva in tako primerna za v stanovanje v mestu, pa tudi za hišo na podeželju – podobno bi lahko rekli botaniki za okrasne koprive. Lahko jih gojimo kot samostojne okrasne hišne rastline, ki jih vso sezono obrezujemo, pomlajujemo in uživamo v njihovi rasti. Prav tako lahko krasijo naše balkone. Čudovito se podajo s cvetočimi sezonskimi rastlinami, izjemno pa so videti tudi v gostih koritnih zasaditvah, kjer z dobrim načrtovanjem in izbiro barv pričaramo pravo pravljico iz kopriv.
Igramo se lahko z oblikami listov in njihovo strukturo. Barva pa je tista, ki da vsemu skupaj piko na i. Zanimivo pri koprivah je tudi to, da so izredno odzivne na svetlobo – sonce. Bolj oziroma manj ko je rastlina izpostavljena svetlobi, večjo oziroma manjšo intenzivnost v barvi lahko doseže. Včasih se barva od začetka vrtne sezone (maj, junij) do konca septembra skoraj popolnoma spremeni, to je še posebno očitno pri rdečih odtenkih, ko se rožnata prelevi v vinsko rdečo. Okrasne koprive pa lahko zasajamo tudi v enoletne vrtne zasaditve. Na primernem rastišču lahko zrastejo v lepe košate grmičke, ki se lepo podajo z okrasnimi travami in drugimi trajnicami.
Unikatni primerki
Okrasne koprive so me navduševale že v mladih letih. Občudoval sem jih na oknih babičinih prijateljic in vsake toliko dobil tudi kakšen potaknjenec. Tako pisane in hitro rastoče so bile dolgo moje najljubše sobne rastline, a priznam, da sem takrat poznal mogoče le tri ali štiri različne vrste. Nisem vedel, da obstaja toliko barvnih kombinacij ...
Z leti sem nato v vrtnih centrih videl več in več novih sort, zadnja leta, ko sem se okrasnim koprivam prav posebno posvetil, pa sem spoznal, da tukaj ni nobenih omejitev. Pri spoznavanju možnosti mi je veliko pomagala mentorica iz Švedske, ki me je tudi bolj profesionalno popeljala v svet kopriv. Sama ima doma več kot 600 vrst rastlin, okrasne koprive so v Skandinaviji silno popularne. Razlogov za to je več, poglavitni pa je, da so tam zime res dolge in hude. S tem mislim predvsem na to, da imajo v zimskem času zelo malo svetlobe. Samo po nekaj ur. Okrasne koprive tudi to nekako prenesejo, čeprav ima večina ljudi v Skandinaviji pozimi rastline pod umetno lučjo, saj bi jih drugače težko ohranili pri življenju. V vrtnih centrih najdete le nekaj vrst, pri neprofesionalnih ljubiteljih pa se najde marsikaj.
Sam sem se dobesedno navdušil nad križanjem novih sort, saj mi to omogoča, da se čisto zares igram z oblikami in barvnimi odtenki. V rastlinjaku pozimi gojim nove sorte pod lučjo in nastala je že bogata druščina najrazličnejših kombinacij sort. Raziskovanje, kaj vse je mogoče doseči s križanjem, me zares veseli in tako vedno znova preizkušam nove in nove možnosti ter barvne kombinacije. Medtem ugotavljam, da se moji kolegi delijo na tiste, ki raje proučujejo in raziskujejo okrasne koprive z različno oblikovanimi listi, druge pa bolj zanimajo barvne kombinacije. Zase bi lahko rekel, da sem navdušenec svetlejših različic zelene in rumene, zato vsako leto izberem eno sorto, ki bo glavna tisto sezono na terasi, in se potem vse vrti okoli ene barve okrasne koprive. Morda je tudi to lahko navdih za vaše načrtovanje prihodnje vrtnarske sezone?
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
