Profimedia

V današnjem hitrem vsakdanu, ko želimo uspeti na delovnem mestu, biti prisotni v družbi, aktivni na družbenih omrežjih ter hkrati skrbeti za svoje zdravje in odnose, pogosto spregledamo opozorila lastnega telesa in uma, ki nam šepetajo ali celo kričijo: »Preveč je!«

Preobremenjenost ni zgolj rezultat prepolnega urnika, temveč tudi čustveno in mentalno stanje, ki lahko resno načne naše zdravje, odnose in splošno kakovost življenja. Da je stres v porastu kaže tudi veliko študij, med njimi tudi študija Ameriškega psihološkega združenja (APA) v katerem je skoraj eden od štirih odraslih ocenil svojo raven stresa na osem ali več na 10-stopenjski lestvici, kar je močno povečanje v primerjavi s preteklimi leti. Prvi korak v boju s preobremenjenostjo je, da prepoznate kaj sproža vas stres in katere tehnike obvladovanja vam pomagajo. Na ta način lahko zmanjšate tesnobo in izboljšate svoje vsakdanje življenje. Ali v spodnjih dejavnikih torej prepoznate tudi lastne vzorce? Potem je razlog za premislek in ukrepanje!

Umik iz družbe

Če opažate, da se vse pogosteje zapirate vase in se izogibate stikom z drugimi, ker vam druženje predstavlja napor, je to lahko znak, da vaše telo in um potrebujeta počitek. Umik v samoto namreč postane način, s katerim skušate obvladati svoje počutje. Čeprav se zdi, da je izolacija najlažja rešitev, pa dolgoročno ni nujno najbolj zdrava izbira. Tudi ljudje, ki so po naravi bolj introvertirani, potrebujejo občasne stike z drugimi – sicer se lahko kratki umiki sčasoma podaljšajo in vodijo v še večje nelagodje. Predlog: Namesto popolnega umika poskusite svoje občutke zaupati bližnjim – prijatelju ali družinskemu članu, ki mu zaupate. Korak za korakom začnite ponovno uvajati druženje – najprej z majhnimi, prijetnimi srečanji, kot je kava s prijateljem ali kratek skupni sprehod.

Sprememba v apetitu 

Ko ste preobremenjeni, se vaše telo odzove s sproščanjem kortizola – hormona, ki pomaga uravnavati vaš odziv na stres, lahko pa vpliva tudi na vaš apetit. Pojavita se lahko dve skrajnosti: prenajedanje ali izguba apetita, kar je način bega in iskanje olajšanja od silnih čustev. Možno je tudi, da se pojavijo drugi nepravilni vzorci obrokov. Predlog: Uvajajte zavestno prehranjevanje tako, da prisluhnete svojim občutkom lakote in si za obroke vzamete čas, brez zunanjih motenj. Če pogosto pozabite jesti, si čez dan nastavite opomnike, da boste lažje ohranjali reden ritem obrokov.

Profimedia

Nespečnost in slaba kakovost spanca

Močan stres in intenzivna čustva lahko porušijo naravni ritem spanja in budnosti, kar lahko vodi do sprememb v vaših običajnih spalnih navadah. Opozorilni znaki, ki naj v vas sprožijo rdečo zastavo so lahko različni: težko zaspite, se ponoči zbujate, ne morete zaspati čeprav ste utrujeni ali pa celo čez dan spite preveč. Predlog: Določite reden urnik odhoda v posteljo in prebujanja, in to tudi med vikendi, da telesu pomagate vzpostaviti stabilen ritem. Če imate težave z uspavanjem, zmanjšajte uporabo elektronskih naprav v večernih urah in si vzemite čas za pomirjujoče aktivnosti, kot so branje knjige ali meditacija, s katerimi telesu sporočite, da se pripravlja na počitek.

Pogosti glavoboli ali bolečine v trebuhu

Intenzivni stres vpliva na telo tudi tako, da se lahko pojavlja slabost ali težave s prebavo. Morda celo nehote napenjate čeljust ali obrazne mišice, ko premišljujete o nalogah ali se pripravljate nanje, kar lahko vodi do ponavljajočih se glavobolov in napetosti v vratu. Ko se pojavijo tovrstni fizični simptomi, je to znak, da bi morali poskusiti odpraviti glavni vzrok vaše stiske. Tudi bolni ste lahko pogosteje, saj stres oslabi tudi vaš imunski sistem. Predlog: Sprememba v prehrani in bolj uravnoteženi obroki z več vlakninami in živili bogatimi s probiotiki pomagajo ublažiti težave s prebavo. Več časa posvetite telesni dejavnosti. Gibanje, kot sta tek ali joga, lahko učinkovito pomaga pri uravnavanju stresa, ki vpliva na prebavni trakt. Poskrbite za dovolj kakovostnega počitka

Profimedia

Zmanjšana koncentracija in pozabljivost

Pozabljivost je nekaj, kar se nam lahko zgodi tudi tako, mimogrede. Če pa nam iz spomina začnejo uhajati povsem vsakdanje stvari. Kadar smo čustveno izčrpani imamo begajoče misli, kar vodi tudi v to, da se težko skoncentriramo. Predlog: Med delom si privoščite več manjših odmorov, svoje obveznosti reducirajte na nujne, izogibajte se večopravilnosti in si naloge zapišite. Obstajajo tudi številne vaje za koncentracijo, prav tako pa je pomembno, da je prostor katerem delate urejen, svetel, pomagajo lahko tudi zelene sobne rastline in umirjena glasba, ki pomirjajo.

Poplava neprijetnih čustev

Vsak med nami se sooča z različnimi čustvi, ki niso vselej prijetna. Kadar pa se negativna čustva začnejo pojavljati pogosteje in tudi brez pravega vzroka, potem lahko to pripišemo tudi preobremenjenosti. Razdraženost, manj tolerance do stvari, ki vas nekoč niso vznemirjale, občutki nemoči in brezupa, ko na vseh področjih življenja pogosto vidite najslabše scenarije, včasih celo težko dihate kot bi imeli napade panike, ste tesnobni in zaskrbljeni, ker vas denimo nenehno skrbijo prihajajoči roki, da ne boste česa zamudili … Predlog: Priznajte si čustva, skušajte najti sprožilce, stvari predihajte preden s odločite, zavrnite dodatne projekte. Poskusite si postaviti manjše, bolj dosegljive cilje, da spodbudite občutek dosežka. Obrnite se na zaupanja vredne prijatelje, družino ali strokovnjake za duševno zdravje, ki vam lahko pomagajo, da se počutite manj osamljeni in vam nudijo podporo, ko se vam življenje zdi neobvladljivo. Ozemljite se v sedanjem trenutku. Vprašajte se: Ali je to, kar me skrbi zares vredno skrbi? Ali pa bo že čez nekaj ur ali naslednji dan nepomembno? Čas posvetite vsemu, kar vas sprošča pa naj bo to joga, ustvarjanje makrameja ali sprehod s kužkom.

Morda vas zanima še:

Izgorelost je opozorilo, da smo se preveč razdajali za tuje vrednote

Klepet s psihoterapevtko: Do izgorelosti pride, če delo ni cenjeno

Profimedia