Revija Vklop

Pred dobrim letom je izdala svojo prvo pesniško zbirko Zbrka poezije, denar zanjo pa je zbirala na Adrifundu. A žal, pravi, ni bilo zanimanja, zato jo je izdala brez tuje pomoči. Zala, ki je pred tremi leti prvič odšla v New York in tam pred kratkim končala študij igre, se je v teh dneh mudila v Sloveniji.

»Tukaj imam fanta, zato se bolj ali manj vračam samo zaradi njega,« nam je zaupala prikupna 21-letnica, ki je »ljubezen svojega življenja« spoznala ne čez lužo, pač pa doma, med počitnicami v Piranu. Pred nekaj dnevi je na manjšem dogodku v Hostlu Tresor, ki se ga je udeležil tudi njen oče, Branko Đurić - Đuro, predstavila ducat novih, še neobjavljenih pesmi, ki so v večini namenjene njeni ljubezni, ki je, kot pravi Zala, njena muza. Pesmi iz prve zbirke so nastajale od njenega šestnajstega do osemnajstega leta, v njih pa so ujeti vsi njeni občutki, povezani z nesrečno ljubeznijo, ki jo je takrat doživljala. »Največkrat sem jih pisala med poukom italijanščine ali med odmori,« pravi Zala, medtem ko so nove pesmi nastajale v času, ko je šla prvič čez lužo. »Najtežje mi je, ko grem nazaj v New York, in takrat pišem.«

Ker je na predstavitev prišel tudi njen slavni oče, se kar samo ponuja vprašanje, ali je on tisti, ki prvi prebere njene pesmi. »Ne, kje pa. Prva je bila moja prijateljica Nika Prusnik, potem mami in šele potem oči, ko je bilo že pripravljeno za tisk.« Zala pravi, da zaradi spoštovanja. Njen oče je vendarle umetnik – dokler ni prej dobila potrditve od nekoga drugega, ji je bilo pred njim nerodno. Kot pravi, ves čas čuti neki pritisk, ker je Đurova in Tanjina hči, kot da se mora ves čas dokazovati. »Saj se poskušam čim bolj ozdraviti in očistiti tega, ampak vedno imam nekje v podzavesti, da se moram dokazati. Celo takrat, ko bi mi lahko pomagal, ga ne prosim, kar je škoda. Ampak po moje to pride z leti. Zdaj sem še mlada in neumna,« v smehu pravi Zala. Toda skrbi so odveč, saj je Đuro na predstavitvi njenih novih pesmi povedal, da so odlične in da tega ne pravi samo zato, ker je njegova hči.