arhiv Lady

Po deželici na sončni strani Alp kroži, da ste zadnje čase na odru vsaj tako pogosto kot vaš mož, priljubljeni voditelj Boštjan Romih, in da dobivate večje aplavze kot on. Drži?

Ta je pa dobra, je še nisem slišala. Drži, da sem članica zasedbe Ladies First, s katero kar veliko nastopamo, a nam bolj kot slava zadostuje, da osrečujemo najprej sebe, nato poslušalce in da vadimo, napredujemo, se resnično nasmejimo do solz in še kapljo čez, pa da se ob tem nenehno učimo in se imamo neskončno rade. Zvezde so se res srečno poklopile, da je nastal ta lep šopek deklet.

Nam zaupate kaj več o skupini Ladies First?

Smo vokalna zasedba štirih deklet, ki petje izjemno rade kombiniramo z veliko smeha, saj je eno in drugo pol zdravja. S tem 'okužimo' tudi občinstvo. Spoznale smo se pred dvema letoma na Akademiji za glas. Nataši Nahtigal sem na neki solo vaji omenila, ali vidi kako možnost za skupinico nas zrelih deklet. Pa so se ji zaiskrile oči in že nas je nabrala. V bolj resno zadevo je preraslo, ko smo vaje redno podaljševale s pevskim druženjem na parkirišču in zabavale presenečene mimoidoče. Prepevamo popularne skladbe vseh vrst. Raje tiste, ki dajo več 'groova'. Naš umetniški vodja Matej Virtič je avtor večine aranžmajev, nekaterih pa njegov brat Kristjan. A ravno v teh dneh se začenja preporodni razvoj ideje o novih avtorskih komadih. Nastajajo izpovedi, besedila, melodije … Še bo smeha.

Predstavite nam članice zasedbe.

Ladies First smo: Erika Pungerl, Anja Korošec, Irena Gantar in jaz. Irena je tudi arhitekta in res izjemna oblikovalska duša. Midve sodelujeva tudi poslovno. Je naša 'mati modrosti', ki vedno reče kaj izjemnega, da nas vse posede. Anja je pravnica, a po srcu in duši tak angel, da ti ni jasno, kako da ji še vedno niso zrasla krila. Če je katera ves čas nasmejana, je to ona. Sploh ne more povesiti kotičkov ustnic. Erika je naša najmlajša dama in je, razen tega, da obvlada računovodstvo, izredna v pripravi hrane. Joj, kako se crkljamo z njenimi masterchef krožniki! Pa vse smo srčne, z iskricami v očeh in pridne delavke, ker za rast take skupine je treba imeti vse štiri babje vogale dobro temeljene.

Kje nastopate? Kje vas lahko ujamemo to poletje?

Vsepovsod: na samostojnih koncertih, zabavah, obletnicah, poslovnih dogodkih … S spontanostjo in zaljubljenostjo v glasbo vsak skupni trenutek prej ali slej razvijemo v prepevanje. Na nastopih nas spremlja tudi celoten Second Hand Band (Marko Jelovšek, Miha Gantar, Matej Horzelenberg, Tadej Vasle, Samo Križaj), priložnostno pa samo kateri od članov. Včasih pojemo tudi brez inštrumentalne spremljave, a cappella. Takrat je nujno z nami mentor Matej Virtič, ki je izjemno dober vokalni bas in beatboxer. Napovedi naših nastopov objavljamo sproti na družbenih omrežjih, tako da nam je treba malce slediti.

Z možem Boštjanom sta se našla in zaljubila prav med pevci. Kako se spominjate tistega časa?

Bilo je tik pred prelomom tisočletja … In ja, ko enkrat poješ, vedno poješ. Takrat je to bila zborovska glasba, ki se naju je držala še iz osnovne šole. Po mojem je to nekaj najboljšega, kar se ti lahko zgodi v življenju. Toliko vsega kot s sopevci in glasbenimi harmonijami pač ne moreš doživeti sam. Zdaj poje tudi že sin Dan v zboru Veter in pravi, da izjemno uživa. Odprl se mu je nov svet muziciranja. Nenehno čepi pred klavirjem in ustvarja. Sama sem zdaj zbor zamenjala za kvartet, kar je zame velik življenjski izziv. V zboru sem se lepo skrivala za drugimi, boljšimi pevkami, tukaj pa nimam te možnosti. Prav skozi posebno obliko 'trpljenja' grem, da si sploh upam peti in se tako razgaliti. V tem smislu se urim, učim, zdravim. Počasi gre naprej, stopničko po stopničko.

Preberite še ...

· Zdravje

Kako dolgo še? Čakalne vrste se daljšajo, bolniki pa iščejo rešitve

Ko ste se poročili in postali mama, ste nehali prepevati. Kako, da ste se vrnili na oder?

Mame treh otrok damo petnajst in več svojih let v življenje potomcev. Ta čas smo vesele že samo, če lahko jemo in spimo pa da uživamo z otroki in ne znorimo, ko zadeve ne gredo tako, kot smo si zamislile. Nato se pokaže prosta ura ali dve v tednu, ko vidiš, da bi lahko šel spet nazaj, malce bolj vase. In v sebi sem našla prav to luknjo – petje je manjkalo. Petje je namreč zdravje. Za večino ljudi. Tako da, ja. Vsi peti! In vsi na svoje odre – ali v tuš kabine, v dnevne sobe, pred hiše ali na odrske deske. Samo da se prepeva!

Videti ste enkratno, z nasmehom na obrazu združujete poklic samostojne arhitektke, slavnega moža, tri najstniške otroke, delujete kot družbenoodgovorna oseba na različnih področjih, zdaj pa še prepevate. Kako vam vse to uspe?

Najbližji pravijo, da toliko energije, kot je imam jaz, ni normalno, meni pa se zdi povprečno. Ampak najbrž ima vsak med nami nekaj, kar se mu zdi samo po sebi umevno, drugi pa samo buljijo in se sprašujejo, kako za vraga mu to uspeva. Ta zmožnost delati tri stvari hkrati je pač v mojem DNK-ju, ne da bi kaj posebnega naredila za to. Sem hvaležna za ta dar, da ne bo pomote, kajti tiste tri dni v letu, ko ne zmorem, mi je zelo jasno, kako je komu drugemu, ko ima veliko takih dni. Je pa v mojem življenju vedno eno pravilo: biti vesel, biti sonce, biti v pomoč. In to me polni in ne prazni.

Kje in kako boste preživeli letošnje počitnice?

Zelo raztreseno bo to poletje. Najkrajši oddih, 28-urni, je že opravljen. V tem času sem se naspala in nagledala slovenske narave. Še vedno ne vemo, kaj vse imamo tik pred nosom. Upam pa, da bo sledilo še kaj več dni oddiha v strnjeni obliki. Gradbeništvo je poleti namreč v polnem razmahu in letos je sploh malce noro, saj je pandemija toliko časa zadrževala kolesje, da se je zdaj vse nagrmadilo. Vsi v projektivi komaj še dihamo in nujno potrebujemo počitnice. Upam na jadranje v avgustu, saj je to tak pravi odklop za mojo glavo. Imam še noro idejo za čez poletje – da bi izklopila telefon in ga zakopala v pesek za štirinajst dni. Če mi uspe vsaj za kakšen dan, bom resnično vesela.

osebni arhiv