Izraz brain rot ali po naše možganska gniloba oziroma gnitje možganov je beseda leta 2024 po izboru Oxford University Press oziroma 37.000 ljudi, ki so glasovali zanjo. Opisuje miselno, pa tudi čustveno otopelost, ki si jo pridelamo s čezmernim strmenjem v plehke in nezahtevne vsebine predvsem na spletu. Dobimo instantno zabavo in odklop, izgubljamo pa ustvarjalnost, koncentracijo ter sposobnost kritičnega razmisleka.

Je vredno zaradi lepega videza izpuliti zdrav zob? Pri teh letih?

Frida in Edvard. Tako ljubka in osupljivo pametna, da človek vanju strmi odprtih ust. Matematična genija sta s svojim izjemnim umom spravila na noge Slovenijo in se uvrstila v finale šova talentov. »Za starša je najpomembnejše, da je otrok zdrav, vesel in zadovoljen,« pravita Vesna in Marko Kaloh, ki sta nam razkrila, da pravzaprav ne gre toliko za nadarjenost kot za trdo delo. »Otroka sta ugotovila, da lahko z možgani najdeta svoje mesto pod soncem.«

Dvajset udeleženk iz dvajsetih držav je v program Ženske akademije za inovacije na podeželju v organizaciji podjetja Huawei izbrala mednarodna komisija.

Stanislava Menarda, lastnika podjetja Nova kuverta, so nekje imenovali »kralj kuvert«. Nekoč, pred leti. Zdaj so kuverte skupaj s klasično pošto v zatonu. Počasi bom nehal, pravi. In potem? Potem bomo pa krompir tenstali, napove. Tako, kot ga je nekoč njegova babica. Stanislav Menard rad vidi, da so stvari po starem.

Bralko obrekuje moški, s katerim sta imela zmenek pri njem doma. Ker je zelo naklonjen čistoči, ga vsaka stvar zmoti. Kaj je storila Ajda, da se mu je odpeljalo in da jo sedaj obrekuje pri znancih?

Tudi letos sem se pojavila na Slovenskem knjižnem sejmu, čeprav najprej nisem imela tega namena. Razlogov je bilo veliko, eden izmed njih je bil ta, da nisem bila prepričana, ali bo roman pravočasno prispel iz tiskarne.

Rubriko ureja dipl. inž. agronomije Fanči Perdih, poznavalka biodinamične pridelave, svetovalka za ekološko zelenjadarstvo in ustanoviteljica slovenske ekološke semenske kooperative Amarant.

Nastanek samostojne države ni pomenil samoumevnega preboja slovenskih avtorjev, njihove branosti in posledične popularnosti. Velike založbe jim niso posvečale pozornosti, niso jim zaupale. Ko se je to v zadnjih desetih, 15 letih začelo spreminjati, smo slovenski bralke in bralci začenjali okušati ter vedno bolj ceniti slovenske avtorje. Zdaj ti pišejo prodajne uspešnice, mi pa jih vedno raje beremo. Tadej Golob in Ivana Djilas sta ena izmed njih – z njima sta o receptu za uspešnico na knjižnem sejmu debatirala Andrej Blatnik in Samo Rugelj.

Simona Podobnikar, ki v okviru organizacije Amnesty International Slovenije že leta organizira za mlade delavnice o človekovih pravicah, opaža, da jih je vedno težje spodbuditi k angažiranju v družbi.

»Radioamaterji smo pravzaprav sestavljali eno prvih družbenih omrežij, ko še ni bilo mobilnih telefonov in interneta ter s tem Facebooka, TikToka ... ,« je povedal Tilen Cestnik, radioamater po srcu in duši.

Zadnji novembrski večer se je na Keleminovi ulici v mariborski četrti Tezno trlo ljudi. Mraz in tema nista odgnala družin, upokojencev, prijateljskih družb in samotnih firbcev, ki so z avtomobili povsem zapolnili parkirne prostore, pločnike in dovoze v strnjenem naselju nizkih blokov. Ogreti s kuhanim vinom in podkrepljeni z domačim pecivom so se ljudje živahno pomenkovali, smejali, si segali v roke in se objemali; nekdo je celo igral na frajtonarico – običajno pusta ulica je prekipevala od življenja.

Ni bilo posebno napeto, tole tekmovanje starih slovenskih besed, že takoj na začetku se je ena pognala na čelo in obdržala veliko prednost vse do prejšnjega torka, ko se je glasovanje zaključilo in smo ji priznali, da je brez sence dvoma zmagala. Z naskokom. GAVTROŽA.