© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

S pravljico do angleščine


Renata Ucman
24. 8. 2009, 00.00
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 09:58
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Svet se vse bolj povezuje, zato je tudi za slovenske otroke vse pomembnejše znanje tujih jezikov. Pri njihovem učenju jim sprva lahko veliko pomagajo starši. Dušica Kunaver, profesorica angleškega jezika v pokoju in pisateljica, tudi avtorica več gradiv za preprostejše učenje angleščine, pravi, da je učenje tujega jezika pri otroku treba začeti z igro, pesmijo in pravljico.

S pravljico do angleščine
Svet se vse bolj povezuje, zato je tudi za slovenske otroke vse pomembnejše znanje tujih jezikov. Pri njihovem učenju jim sprva lahko veliko pomagajo starši. Dušica Kunaver, profesorica angleškega jezika v pokoju in pisateljica, tudi avtorica več gradiv za preprostejše učenje angleščine, pravi, da je učenje tujega jezika pri otroku treba začeti z igro, pesmijo in pravljico. Še pred odhodom v šolo se bo navdušil nad neznanimi tujimi besedami, če mu bodo starši pokazali, da je igra z besedami lahko kot igra s kockami. Kaj je torej za otroka najpomembnejše pri spoznavanju in učenju tujega jezika?   

Kako se lahko šolarji preprosto lotijo učenja tujega jezika, denimo angleščine? »Pri učenju tujega jezika veljajo enaka načela poenostavljanja kot pri vsakem drugem učenju. Pri tem je nadvse uporabna preprosta formula, ki znanje primerja s sadjem. Znanje je pozabljivo, sadje je pokvarljivo, mi pa bi si želeli znanje zapomniti ter sadje skladiščiti. Sadje je treba najprej ‘skrčiti’ v sirup oziroma koncentrat, učno snov pa skrčiti na bistvo, na t. i. plonklistič, in tako oboje uspešno skladiščimo. Ob uporabi moramo sirup razširiti v sok, plonklistič pa v lepe stavke. Formula poenostavljenega učenja se torej glasi sadje–sirup–sok,« pojasnjuje profesorica angleškega jezika in pisateljica Dušica Kunaver. 
S pesmijo in pravljico do tujega jezika


Kako narediti učenje tujega jezika za otroka prijetnejše, zabavnejše? »Predvsem mu je treba pokazati naravne, logične poti do znanja. Prav pri učenju tujega jezika je šola tako zelo zgrešila to naravno pot! Kako vendar materi naravi uspe triletnega otroka naučiti materinščine do stopnje sporazumevanja!? Otrok se nauči materinščine ob govorjenju, ob pesmi, pravljici, igri – to je njegov svet! Mati narava ob pouku materinščine tudi ne pozna napake, ampak prijazno vodi otroka po stopnicah na poti od ‘ibe’ do ‘libe’ in naprej do ribe. Šola pa teh naravnih stopnic ne pozna, ampak pri pouku tujega jezika, enako kot pri pouku matematike, zahteva – pravilnost! To je pri učenju tujega jezika vsekakor zaviralno! Na vprašanje Kako začeti? bi se odgovor glasil: s pravljico in pesmico. Po receptu: potrkaj na otrokov srček, pa ti bo odprl glavo!« svetuje Kunaverjeva.
Zakaj je pri učenju tujega jezika smiselno uporabiti pripomočke, denimo razpredelnice s časi, miselne vzorce in podobno? »Če se vrnemo k naravnim potem učenja, moramo vedeti, da je uspešno le tisto učenje, ki zajame vsa pota v glavo. Roka piše, oči gledajo, usta govorijo, ušesa slišijo, misel vse to spremlja! Otroku in tudi odraslemu so vizualne predstave v veliko oporo. Če k temu dodamo barve, so predstave še nazornejše in preprostejše. Največ pa je ob vsem tem vredna samozavest, ki jo učencu daje občutek obvladljivosti. Če učenec na primer vidi vsa bistvena dejstva osnov angleške slovnice ‘narisana’ v eni sami preglednici, mu to prav gotovo daje zavest – saj to pa vendar ni tako težko! To se bom pa že naučil!«


Učenje naj bo kot igra s kockami
Kdaj je pravi čas za učenje tujega jezika pri otroku? »To je stvar bolj osebne kot strokovne presoje. Osebno mislim, da naj bi bilo otrokovo otroštvo namenjeno – otroštvu! Šolsko obveznost smo pred nekaj leti premaknili za eno leto navzdol. Če sedaj odštejemo še dve ‘dojenčkovi’ leti, ostanejo otroku največ od 3 do 4 leta brezskrbnega otroštva. Nimamo pravice krajšati še tega kratkega otroštva, najmanj z učenjem tujega jezika po ‘šolskih’ metodah! Če pa znamo otroku, ki se z besedami igra enako kot s kockami, ‘podtakniti’ tuje besede kot zabaven del igre ali pripovedi, lahko s tem gradimo prav zanimive temelje njegovega prihodnjega znanja tujih jezikov. Starši bi morali vzpodbujati predvsem zanimanje in radovednost.«

 

Več v Jani št.33, 18.8.2009


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.