Občinska knjižnica v Taboru je prejšnji torek začela novo pot v novih prostorih Kmetijske zadruge Savinjska dolina. Knjižničarji so ob tej priložnosti pripravili krajšo slovesnost.
Konzulka slovenske otroške ambasade, Celjanka Ljubica Tanko, bo na Mestno občino Celje ta mesec naslovila predlog za poimenovanje ene od celjskih ulic po otrocih. Če bo pristojna občinska komisija njen predlog sprejela, bo mesto ob Savinji postalo prvo v Evropski uniji, ki bo imelo ulico s takšnim imenom. Kot pravi, bi tako širili zavest, da so otroci celega sveta en narod, ki nikoli ni povzročil vojn in gorja. In zakaj se po njih ne bi zgledovali odrasli?
Kdo je pravzaprav Sara Bajec, ki so jo kot novinarko pod krinko vključili v šov Kmetija? O njej ste morda že slišali v lanskem letu, ko so Velenje preplavila skrivnostna sporočila …
Kako hitro se lahko spremeni ritem v lokalni skupnosti, so pokazale nedavne poplave. Čeprav se v občini Žalec v dneh po tragični ujmi niso uvrščali na naslovnice in v uvodne televizijske novice, jih uničujoče poplave niso zaobšle. Narava jim je prizanesla le do te mere, da na njihovem območju ni zrušenih hiš. Je pa zato narasla Savinja s pritoki poplavila približno 400 stavb. Z nekajdnevnim zamikom je sledila še podtalnica. Škode je ogromno. In v tem duhu bo minil tudi letošnji občinski praznik, ki ga Občina Žalec praznuje 6. septembra v spomin na II. slovenski tabor leta 1868.
V občini Rogatec bo še v tem letu končana gradnja enote doma starejših, občani pa z zanimanjem spremljajo tudi gradnjo kolesarskih povezav, da se bodo s kolesom lahko odpeljali tudi proti kateri od sosednjih občin. Občina, ki je bila zaradi prestavitve šengenskega območja sicer končno odrešena zastojev na državni cesti, s pristojno direkcijo za ceste že več let načrtuje umestitev obvoznice. Od slednje si župan Martin Mikolič ne obeta le boljših prometnih razmer, ampak upa tudi na obuditev življenja v trškem jedru Rogatca.
V občini Braslovče, kjer je narasla Savinja poplavila več kot 250 stanovanjskih objektov, skupaj s stroko in državo pretresajo možnost preselitve dveh naselij na drugo, varnejšo lokacijo v občini. Po ocenah gre za okoli 150 hiš, kjer bi zgradili suhe zadrževalnike, s tem pa prispevali k širši poplavni varnosti, je za STA dejal župan Tomaž Žohar.
Podjetje Vo-ka je pravkar preklicalo ukrep prekuhavanja pitne vode, ki je veljal za vse prebivalci občin Celje, Vojnik in Štore, ki imajo pitno vodo zagotovljeno iz celjskega vodovodnega sistema.
Da bo tokratna pot po Savinjski dolini vse prej kot preprosta, je nakazovalo že nekaj centimetrov podtalnice v domači garaži in kleti na Polzeli. A da se bodo z vsakim kilometrom višje po Zgornji Savinjski dolini, kamor sva se s fotografom odpravila v nedeljo dopoldne, razgrinjale takšne razsežnosti poplave in plazov, si nisva mislila. Težave z domačimi nekaj centimetri vode so se v trenutku razblinile. Prizori po dolini so bili namreč takšni, kot bi se znašla v apokaliptičnem filmu. Pod gramozom zasute hiše, avti in gospodinjski aparati, razmetani po travnikih, podrta drevesa, spodkopani odseki cest, tone mulja in blata, obupani Savinjčani … (Foto: Andraž Purg)
Za celotno Spodnjo Savinjsko dolino še vedno velja, da je potrebno vodo za pitje in pripravo hrane prekuhavati. Oskrba s pitno vodo je povsod omogočena razen v delu Letuša.
»Celje jo je glede na vremenske napovedi in velike pretoke Savinje odneslo zelo dobro,« je med drugim dejal celjski župan Matija Kovač na dopoldanski novinarski konferenci, ki jo Mestna občina Celje pripravili v štabu civilne zaščite na sedežu Poklicne gasilske enote Celje.
Znan Slovenec družino reševal s pomočjo SUPa, zalili Pogačarjev avto, hiša Dejana Krajnca po vodo
Predstavniki Agencije RS za okolje (Arso) in Civilne zaščite so ob izrednih meteoroloških in hidroloških razmerah predstavili trenutno stanje po Sloveniji.
Najhuje je v Zgornji Savinjski dolini. Pot v ta del regije je nemogoča. Zaprti so mostovi. Med njimi tudi v Letušu in Parižljah. Razmere so na meji apokaliptičnih.
Slovenija se je v julijskih dneh znašla v nemilosti narave. Neurja z močnimi nalivi, s točo in z vetrolomi so pustošila po vsej državi, zelo hudo je bilo tudi v naših krajih. Več družin je ostalo dobesedno brez strehe nad glavo, narasle vode so poplavile številne stavbe, sprožili so se plazovi, uničene so ceste, pod sunki vetra so klonila številna drevesa v gozdovih, mestnih parkih in vaseh. Gasilci so s hitrim posredovanjem ponovno dokazali, da so junaki današnjega časa, župane pa skrbi, kako bodo zagotovili denar za popravilo posledic. Medtem pa stresno dogajanje med ljudmi poraja vedno glasnejša ugibanja, kaj je razlog za tako pogosto in silovito vremensko dogajanje? In takšni dogodki so kot veter v jadra zagovornikov raznovrstnih teorij zarote.
Podjetje Vodovod-kanalizacija Celje je danes preklicalo priporočilo o prekuhavanju vode iz celjskega vodovodnega omrežja. Izjeme, kjer je treba vodo še prekuhavati, so kraji: Rožni vrh od hišne številke 18 do 18c, Socka, Nova Cerkev, Homec, Hrenova, Polže, Razdelj, Trnovlje pri Socki, Višnja vas, Vizore, Zlateče, Straža pri Novi Cerkvi 14 in Landek 24.
Tradicionalna letovanja v Celjskem domu v Baški so se letos začela 30. junija in se bodo končala 19. avgusta. V zdravstvenih in socialnih kolonijah bo v petih desetdnevnih terminih letovalo 400 otrok.
Tudi sobota je minila v znamenju močnejših neviht, pri čemer so tokrat največjo težavo predstavljale obilne padavine.
Včerajšnjo hudo uro so najbolj občutili na Koroškem in znova tudi na Celjskem, pri čemer je bes narave največ težav povzročil na območju Črne na Koroškem. Škoda se bo merila v milijonih.
Do 18. avgusta bosta v javni obravnavi Odlok o določitvi degradiranega okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti tal na območju Mestne občine Celje ter odredba o razvrstitvi območja občine v stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi.
