
Slovenija / stran 27


V ponedeljek na počitnice še šolarji z vzhoda države, na smučiščih poostren nadzor
Prihodnji teden se bodo zimskih počitnic razveselili šolarji z vzhoda države, medtem pa bodo v šolske klopi spet sedli njihovi vrstniki iz osrednjega in zahodnega dela države. V času počitnic poteka vrsta brezplačnih dejavnosti in programov, pa tudi veliko športnih dogodkov.

Ohranjanje spomina na herojsko pot
Sedemdeseta leta prejšnjega stoletja sta zaznamovali mladina in njihova udejanjena ideja o spominskih pohodih po poteh XIV. divizije. S pohodi so želeli izkazati spoštovanje in zahvalo partizanom ter vsem tistim, ki so se v 2. svetovni vojni borili za domovino in jo pomagali osvoboditi. Z leti je prvotni namen prerasel še v nekaj več – pohod je (p)ostal pomemben del ohranjanja zgodovine in tradicije. Letos mineva 80 let od takrat, ko je znamenita XIV. divizija prečkala Sotlo v Sedlarjevem in prišla na Štajersko, ter pol stoletja organiziranih pohodov po njenih poteh. V ta namen so v Muzeju Laško v sodelovanju z Društvom za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško pripravili razstavo Po poti XIV. divizije.

Pustne šeme preplavile kraje na Celjskem
Dogajanje po Sloveniji je bilo v minuli konec tedna v znamenju karnevalov, sprevodov in pustnih norčij, saj so v mnogih krajih pripravili številne pustne prireditve in povorke. Eden najodmevnejših in prepoznavnih daleč naokoli je bil tradicionalni 35. pustni karneval v Novi Cerkvi pri Vojniku, ki velja za eno največjih tovrstnih prireditev v celjski regiji. Pestro in razigrano je bilo tudi v Celju, Laškem, Mozirju, Šoštanju in v številnih drugih krajih regije. Marsikje bodo maškare zimo odganjale tudi na današnji pustni torek.

Leto v znamenju obnove Stare grofije, freske na ogled prihodnje leto
Sredi aprila naj bi bil končan prvi del obnove Stare grofije. Mestna občina Celje, ki je ustanoviteljica Pokrajinskega muzeja Celje (PMC), se bo za pridobitev denarja za nadaljnja vlaganja v Staro grofijo potegovala na enem od razpisov kulturnega ministrstva. Ne glede na rezultate razpisa bo ta muzejska hiša, ki jo je lani obiskalo skoraj 25 tisoč obiskovalcev iz 57 držav, nadaljevala delo na razstavišču z rimskimi freskami. »Celjani na ogled fresk čakajo že dolgo,« pravi direktor PMC Stane Rozman in dodaja, da si jih bodo verjetno lahko ogledali od aprila 2025.

Terasa, neprimerna za slepega
Slepi Sebastjan Kamenik se je lani maja vselil v novo stanovanje v Singenski ulici. V pritličju enega od šestih novih blokov v naselju DN 10 v celjskem Dečkovem naselju je dobil v neprofitni najem garsonjero, ki ima izhod na ograjeno teraso. S svojim psom vodnikom biva v stanovanju, za katerega pravi, da ga je bil zelo vesel in da mu je lepo in udobno, a moti ga, da se v njem občasno počuti kot ujetnik. Na njegovo teraso se v dežju zliva voda z vseh zgornjih balkonov, zadnje dni pa so padale na njegovo mizo in klop sneg ter ledene sveče.

Incident v celjski bolnišnici: Najprej razgrajal, nato grozil, da bo vse postrelil
Iz Splošne bolnišnice Celje poročajo o »varnostnem incidentu,« ki se je prejšnji konec tedna odvil v njihovem pediatričnem urgentnem centru. Tam je kot kaže rdeče videl eden od spremljevalcev bolnega otroka.

»Če so brežine preveč gladke, so hitrosti vode prevelike,« opozarja priznani hidrolog Fazarinc
Poplavno varnost občine bi, poleg nasipa in suhega zadrževalnika, lahko rešili že logični ukrepi, kot je ohranjanje širine struge in "lovljenje" in premeščanje proda. Se potem ljudem iz Rečice ob Savinji ne bo treba seliti?

Mladi spoznavajo čas osamosvajanja države
Danes obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti, ko se spominjamo 26. decembra 1990 in s tem razglasitve rezultatov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Da bi mladi danes bolje poznali čas osamosvojitvene vojne in rojstva nove države, je Muzej novejše zgodovine Celje (MNZ) s podporo mestne občine ter v sodelovanju z aktivom ravnateljev celjskih osnovnih šol in z veteranskimi organizacijami zasnoval projekt Celje 1990/91.

Novoletni sprejem celjskega župana
Ritem mesta ni vedno enak, srce mesta pa ustvarjajo dobri ljudje. Ta misel je bila nekakšna rdeča nit tradicionalnega novoletnega sprejema celjskega župana Matije Kovača, ki je izrazil predvsem hvaležnost za vse, kar je s pomočjo sodelavcev uspel izpeljati v tem letu.

Drugačen dan za rejniške otroke
Otroci iz občin Celje, Vojnik, Dobrna in Štore, ki živijo v rejniških družinah, se vsako leto razveselijo srečanja in obdarovanja, ki ga decembra pripravi višja svetovalka Matejka Brečko iz celjske enote Centra za socialno delo Celje.

Park Šenek v soju tisočerih lučk
Osrednji praznični dogodek v občini Polzela letošnjega decembra je bil v petek v parku Šenek, ko je ta zasijal v soju tisočerih čajnih lučk. Občina ga je pripravila v sodelovanju s tamkajšnjo šolo, turističnim in gobarsko-mikološkim društvom. Ob lučkah, ki so osvetlile to naravno znamenitost občine, je osrednje mesto seveda pripadlo prihodu Božička.


Šefic gradnjo protipoplavnih nasipov v Savinjski dolini pričakuje marca
Gradnja protipoplavnih nasipov v Savinjski dolini bo predvidoma stekla marca prihodnje leto, je v izjavi za medije po današnjem sestanku s polzelskim županom Jožetom Kužnikom napovedal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. Program odprave posledic avgustovske ujme bo šel v odobritev na vlado januarja.

Prostor, kjer mladi najdejo drugi dom
V Kriznem centru Celje so danes pripravili prireditev ob 25-letnici delovanja. »Seveda nas marsikatere zgodbe otrok in mladih dotaknejo, vendar poskušamo ves trud, vso energijo usmeriti v reševanje njihovih težav in v to, da jim izboljšamo življenje,« pravi Mojca Premelč Pečenko, univ. dipl. soc. del. in vodja Kriznega centra za mlade Celje. Dodaja, da je delo zelo zahtevno, a hkrati izredno hvaležno, še posebej ko zaposleni vidijo, da se otrok, ki pride v krizni center brez zaupanja v odrasle in vase ter v družbo, z njihovo pomočjo okrepi. Vsem ogromno pomeni, ko se kdo od tistih, ki so bivali v centru, po nekem času vrne na obisk in se jim zahvali za pomoč. To je vidno v vseh prostorih, ki so oblepljeni s pismi, pesmimi, z risbami in besedami zahval. Delo v kriznem centru ni »le« delo. Ko človek vstopi vanj, stopi v prostor, ki je postal drugi dom tistim mladim, ki prave opore v svojih družinah nimajo ali je ne čutijo. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

ŠENTJUR - Namenu predali razširjeno enoto vrtca
Enota vrtca na Planini pri Sevnici ima od začetka tega šolskega leta dva dodatna oddelka in obnovljene številne dodatne spremljevalne prostore. Občina je novo pridobitev, ki je pomembna za predšolsko vzgojo v občini in kraju, namenu predala zadnji četrtek novembra.

Foto: V Žerjavu odprli 14. most iz nabora mednarodne pomoči Sloveniji
V Žerjavu v Občini Črna na Koroškem so danes uradno odprli montažni most čez reko Mežo, ki ga je Sloveniji kot pomoč po ujmi zagotovila Švedska. To je tretji montažni most, ki so ga v tej občini postavili po poplavah 4. avgusta, hkrati je to 14. most iz nabora mostov, ki jih je Slovenija prejela v okviru mednarodne pomoči.

Oskrbnica Mozirske koče razočarana odšla
Letošnjo jesen je završalo po družbenih omrežjih. Oglasili so se v prvi vrsti planinci, ki so se po vzponu na Golte želeli okrepčati v nedavno zgrajeni novi planinski koči, a so bila njena vrata zaklenjena. Dosedanja najemnica Alenka Vetrih je konec septembra predčasno prekinila pogodbo. Komaj zgrajena koča tako ostaja zaprta. Razlog naj bi bila nesoglasja med Vetrihovo in Planinskim društvom Mozirje.

Šefic obljublja sanacijo vodotokov v Pohrastniku pri Šoštanju
Direkcija za vode bo pripravila predloge sanacije vodotokov v Pohrastniku pri Šoštanju, je po današnjem srečanju s krajani v izjavi za medije povedal državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. Krajani Pohrastnika namreč zahtevajo takojšnjo sanacijo vodotokov Florjanščice in Toplice.

Nova drevesa v Celju
Te dni sadijo delavci Zelenic mlada drevesa na več krajih po mestu. Pri nogometnem stadionu Olimp so dopoldne zasadili dvajset javorjev vrste maklen, v Novi vasi pa bo namesto v neurju podrtega stoletnega hrasta na predlog zavoda za vartvo narave raslo pet mladih tovrstnih dreves.