Tudi gimnazijci s Celjskega so se letos dobro odrezali na splošni maturi. Dopoldne so jim spričevala podelili na I. gimnaziji v Celju, Gimnazija Lava je pripravila slovesnost v Narodnem domu, medtem ko bo zvečer podelitev še na Gimnaziji Celje – Center.
Mestni svetnik Levice Sergej Gajić je na zadnji seji mestnega sveta MOC predstavil pobudo o ponovni postavitvi Šubičevega paviljona. Ta je nekoč stal ob Ulici XIV. divizije v Celju in je bil ob širitvi ceste odstranjen z obljubo, da bo kasneje stal na drugem mestu. Od tega je že skoraj dvajset let in v tem času se to ni zgodilo. Vprašanje je, kje sploh so shranjeni deli paviljona in v kakšnem stanju so. Gajić je zato občini predlagal, naj z območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije preuči možnosti o ponovni postavitvi oziroma vrnitvi Šubičevega paviljona.
Da je sodobna čistilna naprava s pet tisoč populacijskimi enotami temelj, da se bo občina lahko razvijala v želeno smer, je bilo slišati na sinočnjem odprtju. Občina Podčetrtek je ob čistilni napravi namenu predala še povezovalno cesto, na tamkajšnjem območju pa ukinila nivojski prehod.
Kot vsako leto je bila tudi letos v Narodnem domu prireditev s podelitvijo priznanj najboljšim mladim raziskovalcem iz celjskih osnovnih in srednjih šol.
Rezal je valove, letel nad oblaki, plul pod morjem in ob tem razmišljal, kako bi s svojo iznajdbo dosegel druge planete. Beseda ni o kakšnem izmišljenem junaku iz knjige ali filma, temveč o Miroslavu Štumbergerju, izumitelju in enem od najstarejših slovenskih podmorničarjev, ki je del otroštva preživel v Šmarju pri Jelšah. O njegovem zanimivem življenju so lahko pred dnevi več izvedeli udeleženci predavanja v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja.
Teharje imajo bogato zgodovino, med drugim gre za kraj, kjer je najdlje na vsem slovenskem poselitvenem ozemlju živela koseška skupnost. O tej in še o drugih zanimivostih kraja priča razstava na prostem, ki je postavljena v novem paviljonu. Slednji stoji na osrednjem teharskem prostoru, imenovanem Ledina. Gre za zemljišče ob prostorih Železarskega muzeja Štore, ki je bilo nekoč prav tako povezano s koseško skupnostjo.
V nedeljo se zaključuje sezona na Zimskem kopališču Golovec. Rekreacija bo ponovno mogoča od 18. septembra. Na zadnji šolski dan, 23. junija, pa se bodo Celjani lahko osvežili na Letnem kopališču Celje, kje bo mogoče v vodnih radostih uživati vse do 3. septembra.
Krajevna skupnost Frankolovo v tem mesecu obeležuje krajevni praznik. Osrednja slovesnost z jubilejnim koncertom Moškega pevskega zbora prosvetnega društva Antona Bezenška in s podelitvijo krajevnih priznanja bo v soboto, 27. maja, ob 18. uri v telovadnice OŠ.
Zaradi hudih poplav v severovzhodni italijanski pokrajini Emilija-Romanja je moralo domove zapustiti že več kot 36.000 ljudi, so sporočile oblasti. Narasle vode so pogoltnile še več hiš, novi zemeljski plazovi pa so izolirali zaselke, so zadnje informacije iz Italije. Razmere so izredne, država je Slovenijo zaprosila za pomoč.
Do konca avgusta bo na Krekovem trgu na ogled zanimiva razstava o doslej manj znani dejavnosti celjske popotnice, pisateljice in pesnice Alme M. Karlin. Ta ni prepotovala le sveta, pač pa je v tridesetih letih prejšnjega stoletja prehodila tudi skoraj vso Slovenijo. Svoje vtise in risbe je zbrala v popotnih dnevnikih, ki so bili osnova omenjene razstave.
Da bi Štore, če tam ne bi bila vzpostavljena železarna, imele povsem drugačno podobo, kot jo imajo danes, je eno od sporočil razstave, ki jo je Zgodovinski arhiv Celje pripravil na podlagi dokumentov, ki so shranjeni v njegovih zbirkah. Železarna je namreč podpirala gradnjo stanovanj, kulturnega doma, prispevala je za delovanje številnih društev. V Štorah so nekoč imeli svoj kino, svojo vlečnico in celo mrtvašnico.
Do obnove žovneškega gradu, ki kraljuje na malo več kot 400 metrov visoki vzpetini nad jezerom na obrobju Savinjske doline, je v začetku 90. let prišlo povsem po naključju. Skupina domačih ljubiteljev kulturne dediščine, povezanih v kulturno-zgodovinsko društvo Žovnek, je ruševine želela očistiti in zavarovati. Postopoma so se njihova dela prevesila v obnovo, pri kateri je v tridesetih letih sodelovalo približno 300 prostovoljcev, ki so opravili 30 tisoč ur prostovoljnega dela. Občina Braslovče se je vsem poklonila na sobotni slavnostni akademiji, s katero jim je obenem napovedala podporo tudi v prihodnje.
Ob dnevu upora proti okupatorju, ki ga bomo praznovali v četrtek, bo državna proslava zvečer v Šoštanju, rojstnem kraju pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha, ki mu je vlada tudi posvetila letošnje leto, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Slavnostna govornica na proslavi bo predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.
Ribiška družina Celje zadnji dve leti opaža pogin samic krapa v Šmartinskem jezeru v času, ko bi se ribe morale drstiti. Kaj je vzrok za to, še ne vedo.
Kristjani danes, teden dni pred veliko nočjo, obeležujejo cvetno nedeljo. Tudi po naši regiji so se dopoldne zvrstili blagoslovi butaric in oljčnih vejic
