Na Osnovni šoli Zreče je 11. marca potekalo državno tekmovanje učencev in dijakov s področja slovenščine za Cankarjevo priznanje.
V teh dneh mineva leto, odkar je Občina Žalec po nakupu prevzela v upravljanje hotel in kazino. Uvod v zadnjo občinsko sejo je bila predstavitev idejne zasnove njune prenove. Ker gre za velik finančni zalogaj, se bo Občina Žalec prenove lotila v dveh delih. Najprej bo kazino spremenila v sodobno knjižnico. Nato bo prišla na vrsto zgradba hotela, ki lahko, takšna, kot je, služi svojemu namenu še vsaj pet let. A Žalčani morajo še prej dočakati ustrezen razpis, s pomočjo katerega bodo dobili denar za približno deset milijonov evrov vredno naložbo. Pri tem računajo na pomoč ministrice za kulturo, ki jo bodo s tem namenom povabili v Žalec.
Občina je s podjetjem Ges podpisala pogodbo za izvedbo gradbeno-obrtniških del na tamkajšnjem gradu. Cilj omenjenih del je, da bo ta spomenik kulturne dediščine postal čim prej dostopen za obiskovalce. Zanje občina za grajskimi zidovi načrtuje tudi nova doživetja. Slednja želi uresničiti s pomočjo digitalizacije in sodobne tehnologije.
V ponedeljek se je na družbenih omrežjih usul plaz komentarjev, ko je Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec izdalo ukrep prekuhavanja pitne vode za uporabo v prehrani v naseljih Ločica ob Savinji ter Spodnje in Zgornje Grušovlje. Ker je šlo ravno za del območja, na katerem so Savinjčani lani zaradi pitja vode kot po tekočem traku zbolevali za prebavnimi težavami, je javnost še toliko bolj zastrigla z ušesi.
Občina Kozje je zmagovalka izbora razvojno najbolj prodornih občin Zlati kamen v regiji od Koroške do Posavja. Izbor pripravljata podjetji SBR in Planet GV ter je namenjen spodbujanju in spremljanju razvoja na ravni lokalne samouprave.
Leta 2015 je Turistično in kulturno društvo (TKD) Celje v Kvartirni hiši predstavilo celopostavno figuro Alme M. Karlin in s tem napovedalo projekt Celjska zgodba, v okviru katerega naj bi svoje figure postoma dobilo 30 najpomembnejših oseb, ki so bile povezane s Celjem. Lani decembra je društvo predstavilo že deseto figuro, in sicer Viljema Celjskega, za letos bodo člani izbirali med tremi predlogi.
Zob časa je načel obzidje pod Marijino cerkvijo v župniji Sladka Gora. Omenjena cerkev je edini spomenik državnega pomena v občini Šmarje pri Jelšah. Poškodovano obzidje ogroža varnost mimoidočih in cestnega prometa. Zato si tamkajšnja župnija prizadeva za čim prejšnjo obnovo. Slednja je predvidena še za podružnično cerkev sv. Barbare v Vinskem Vrhu, kjer težave povzroča dotrajana streha. Ker gre za velik denarni zalogaj, je šmarska župnija pred časom organizirala dobrodelni koncert. Izkupiček od prodanih vstopnic in donacij znaša malo manj kot 19 tisoč evrov.
Medmrežje prinaša oblike nevarnosti, pred katerimi otrok nikoli ne moremo popolnoma zavarovati. To se je ponovno izkazalo pred kratkim, ko je med otroki s Polzele zaokrožila fotografija golega mladostnika. Seksting oz. pošiljanje golih ali razgaljenih fotografij je ena od poudarjenih tem letošnjega meseca varne rabe interneta.
Fotograf Josip Pelikan je v svoj objektiv ujel vse pomembnejše dogodke svojega časa – dve svetovni vojni, rojstvo in propad držav, za vedno je zabeležil tudi podobo krajev, kjer je deloval. Njegovo delo nima izjemnega pomena le za Celje, kjer je živel in delal v edinem še ohranjenem steklenem fotografskem ateljeju v državi. Fotografske storitve je namreč pred sto leti začel opravljati tudi v Rogaški Slatini. Poskrbel je za portrete obiskovalcev, za beleženje utripa tega zdraviliškega kraja in za številne njegove razglednice.
Da je v Načrtu za okrevanje in odpornost na voljo ogromno denarja, ki ga lahko občine pridobijo za ureditev protipoplavnih ukrepov, je na delovnem obisku v Občini Šentjur pred dnevi dejal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Občina Šentjur si za sklope protipoplavne zaščite, za katere je že naročila pripravo projektne dokumentacijo, obeta sofinanciranje v višini 12 milijonov evrov.
Znanih je enajst nominirancev za letošnja najvišja priznanja Mestne občine Celje. Ta jih vsako leto podeljuje za praznik občine, ki je 11. aprila.
Učenje in znanje, zlati naložbi zame in za skupnost, tako so v celjski OŠ Lava poimenovali sedmo Rastočo knjigo, ki so jo predstavili sinoči v Muzeju novejše zgodovine Celje. Ravnateljica mag. Marijana Kolenko, ki je kot predsednica slovenskega društva Rastoča knjiga za spodbujanje branja in znanja decembra prejela priznanje jabolko navdiha, je knjigo predstavila s pomočjo gostov: antropologa, raziskovalca in visokošolskega profesorja dr. Dana Podjeda in Katje Esih, direktorice Regijskega študijskega središča Celje, članice Lions kluba Mozaik Celje.
Občina Šentjur, ki je v letih 2015 in 2016 energetsko obnovila enoto vrtca na Planini pri Sevnici, se je odločila za razširitev enote. Del mačkov ima zaradi prostorske stiske trenutno predšolsko vzgojo organizirano v prostorih tamkajšnje osnovne šole. Že prihodnje šolsko leto pa bo predvidoma za vse prostor pod streho dograjene vrtčevske enote.
Občina Mozirje gradi težko pričakovan prizidek h kulturnemu domu, ki je bil pozidan leta 1940 kot dom katoliškega društva.
Polkovnica, obrambna atašejka in doktorica obramboslovja Mojca pešec je odraščala v Libojah v Spodnji Savinjski dolini, od koder jo je služba najprej vodila v Celje in Ljubljano ter od tam še drugod po svetu. Do zdaj se je največ časa mudila v Združenih državah Amerike, kjer trenutno živi z možem in kot obrambna atašejka Republike Slovenije deluje od leta 2018. Znana sta kot velika promotorja Slovenije. Kot pravi, so slovenska kulinarika, vinarstvo in čebelarstvo njuni atributi, s pomočjo katerih lahko navežeta stik s komerkoli in od koderkoli. Sama sicer ne peče slovenskih dobrot, je pa velik mojster v pripravi potice in drugih slovenskih jedi njen mož. Prav po njegovi zaslugi v njunem ameriškem domu v Washingtonu, glavnem mestu ZDA, pogosto zadiši po Sloveniji.
»V župnijah imamo kup programov, ki se vseh vernikov ne uspejo dotakniti na globlji ravni. Vem tudi, da se bo večina naših veroučencev sčasoma oddaljila od vere. A upam, da bo njihova izkušnja vere, cerkve, oratorija in zakramentov lepa. Ko bodo v stiski, se bodo prav zaradi tega morda spomnili, da nekje obstaja Bog, ki jih ima rad.« Tako pravi Mitja Markovič, s katerim je pred poldrugim letom zavel nov veter v Župniji Šentjur. Kot duhovnik nad tem, da smo ljudje sicer precej oddaljeni od vere, ne obupuje, temveč skuša s svojim ravnanjem glede tega kaj narediti. Njegovi načini, kako med verniki razpihati žerjavico, so različni. Navdušencu nad adrenalinskimi športni se s skavti ni težko podati niti na Triglav.
