Novi tednik
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Opravili rez Kalčeve brajde, menda stare že 150 let


4. 4. 2008, 00.00
Posodobljeno
11:50
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Arhiv Lokalno.si
vir vseh fotografij: KP Kolpa

Kot so napovedovali, so včeraj opravili rez t.i. »Kalčeve brajde«. Strokovna ekipa Krajinskega parka Kolpa je bila podkrepljena s številnimi krajani, domačini iz Drage, pomagal je tudi gospod Fortuna iz Sinjega Vrha (lastnik že prej dobro znane »Fortunove brajde«, ki je naravna vrednota in naravni spomenik že vrsto let), strokovnjaki za vinogradništvo iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto in Kmetijske zadruge Metlika, ter številnimi novinarji, so sporočili iz KP Kolpa. Pri delu je pomagala tudi lastnica, »Kalčeva mama« Marija Žalec, ki je obrezala nekaj previjačev. Na brajdi so urezali tudi nekaj ključev, ki jih bodo ukoreničili in uporabili za sajenje podmladka te izjemne trte.

Izjemno brajdo so strokovno obrezali in povezali na tradicionalni način: z lipovo liko, kot so to v teh krajih vedno počeli. Na eni brajdi je skupaj pet trt, od katerih so štiri v dobrem stanju, ena pa je slabša. Najdebelejša med trtami v brajdi meri v obsegu pred zadebelitvijo 89,5 cm, tudi ostale so zavidljivih dimenzij, le nekaj manjše od rekorderke. Na spodnji terasi sta še dve ločeni brajdi, od katerih je obseg ene 83 cm, druge pa 43 cm.

Na največji trti so izmerili dolžine kordonov in najdaljši meri 430 cm, obseg najdebelejšega kordona pa je kar 56 cm. Celotna brajda je dolga 37 m. Sorto domačini imenujejo »črna bučevina«.

Vsi strokovnjaki so se strinjali, da gre za izjemno stare trte, ki so zagotovo stare najmanj 120 do 150 let, mogoče celo veliko več. To bodo poskušali določiti z bolj natančnimi analizami in postopki, tako da bi dvome o starosti kar najbolj izločili, za kar bodo angažirali najbolj priznane strokovnjake za to področje.

KP Kolpa bo v sodelovanju s Turističnim društvom Damelj širšo okolico urejal v nedeljo, 13. aprila, v nadaljevanju pa brajde ustrezno označil in zaščitil, ter zanimivost približal širši belokranjski in slovenski javnosti.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.