Sevniški občinski svet se je včeraj sestal zadnjič pred poletnimi počitnicami. Osrednja tema razprave je bila prva obravnava celostne strategije prometa v občini, sprejeli pa so tudi pravilnik o dodeljevanju občinskih štipendij za deficitarne poklice.

Izhodišča za pripravo dokumenta, ki ga bodo svetniki do predvidenega sprejema v začetku leta 2017 obravnavali še dvakrat, je predstavil Robert Kaše z oddelka za okolje in prostor. Pojasnil je, da podoben dokument pripravlja še približno 60 slovenskih občinah oz. vse tiste, v katerih so mestna naselja, ki so tudi osrednja tema nacionalne strategije.

Ta med cilji navaja zmanjševanje motornega prometa v mestu, »prilagajanje prometa mestu in ne obratno,« ter enakomerno porazdelitev uporabe vseh prometnih sredstev (osebni avto, javni promet, peš in kolesarjenje). Občinska strategija zato velik poudarek namenja razvoju kolesarjenja, tako mestnega kot daljinskega, povezavam vzdolž in na obeh straneh Save, temu bi sledila ureditev kolesarske infrastrukture, pa območij za pešce in ureditev dostopov do postaj javnega prometa, turističnih točk, itd.

»Drugi del strategije obravnava motorne prometne površine in parkirišča (vzdrževanje cest, ureditev obstoječih parkirišč, državna infrastruktura, ukrepe tretje razvojen osi, …), tretji pa javni promet, železniški in avtobusni, ki bi ga nekoč radi združili v enoten postajališki kompleks. Cilji so tudi splošen dvig zavesti o pomenu trajnostne mobilnosti, hoje in kolesarjenja ter nasploh premislek o naših potovalnih navadah,« je še dejal Kaše.

.
»Naša celostna prometna strategija sovpada z nacionalno in bo iz tega naslova tudi sofinancirana,« pravi župan Srečko Ocvirk.

Dušan Blatnik iz Savaprojekta, ki je bil izbran na natečaju za izdelavo strategije, ta bo sicer v 85-odst. delu strošek države, je pojasnil, da nacionalna izhodišča v središče postavljajo mestna naselja, iz katerih se ukrepi širijo v koncentričnih krogih. »Poudarek pa je tudi na celostni obravnavi prometa in v Sevnici je poleg cest tudi železnica, celo križišče dveh železnic, kar je redkost, ki jo velja izkoristiti.«

Povedal je še, da bo postopek sprejemanja strategije vključeval tudi skoraj 30 javnih kontaktov, s katerimi bodo zajeli podatke, ki bodo nato tako ali drugače predmet akcijskega programa. »Končni cilj, enakomerna tretjinska razporeditev prometa, bo težko dosegljiv, a naša naloga je, da vzpostavimo pogoje za gradnjo kolesarskih stez in da ohranjamo koridorje za mestno železnico in vodni promet,« je dejal Blatnik, ki ocenjuje, da ima Sevnica v primerjavi s številnimi občinami, ki vizijo šele oblikujejo, že zelo konkretno zastavljene cilje.

Tomaž Lisec (SDS) je dejal, da je os Boštanj-Sevnica res zelo pomanjkljiva in da bi morala strategija dati dodatno težo tudi vsem drugim krajem v občini. Poudaril je, da državni prostorski načrti za HE Boštanj, Arto-Blanca in deloma tudi Krško, že zdaj predvidevajo številne večje in manjše ureditve, ki pa le počasi napredujejo. »Strategijo pozdravljam, a zdi se mi fikcija, kot je fikcija tudi tretja razvojna os, pa to velja za vse vlade, da ne bo pomote. Dobili bomo še en dokument, kjer bomo povedali, kje vse je problem. Bolj bi potrebovali konkretne projekte, s katerimi bi lahko šli do ministra in lobirali zanje.«

»Denar ni razpisan za infrastrukturne projekte ampak za trajnostno mobilnost in pogoj za pristop do sredstev je prometna strategija,« je na te pomisleke odgovoril župan Srečko Ocvirk. »Seveda pa bomo z njo reševali naše obstoječe težave in seveda bo pritisk na državo nujen. Ključne zadeve so most na Logu, boljša povezava proti Celju, kjer je predvsem Zidani Most za tovorni promet povsem neprimeren. Letos bo stekla tudi obnova Sevnica-Planine, … Pred desetletjem in več smo tukaj sprejemali strategijo vodooskrbne. Tudi ta dokument je bil kar nekaj let le črka na papirju, a potem so sredstva prišla in strategijo smo do danes praktično v celoti realizirali. Tudi ta dokument naših težav ne bo rešil, lahko pa to pospeši saj predstavlja strokovno osnovo za črpanje sredstev. Žal v obdobju 2014-2020 manjka evropski vir za ceste, kot smo ga imeli v minuli perspektivi. Bodo pa na voljo sredstva za trajnostni promet, kamor sodi tudi parkiranje in mestni del občine. Boštanj žal ni del mestnega naselja, se pa vse bolj spreminja v mestno okolje, zato je pomembno, da je v strateškem delu kakovostno obravnavan. Napak iz preteklosti si ne smemo več privoščiti.«

.
Na prvem razpisu za urejanje mestnih naselij bo predvidoma razpisanih 60 milijonov evrov. V Sevnici bi radi od tega počrpali en milijon.

Rado Kostrevc (SD) je dejal, da je bil sprva nad strategijo navdušen, »saj sem misli, da gre za prometno obravnavo cele občine. A kje je kranjska stran? Čez 40 odst. sredstev gre za mesto. Razumem občino, da išče pot do denarja, a žalosten sem, ker ga potrebujejo tudi druga središča. Sprašujem se, kaj si v resnici želimo? Kako nam bo uspelo ljudi spraviti na javni potniški promet, pešca pa na prvo mesto? Sploh pa, če delamo celostno strategijo, naj bodo vanjo vključena največja vozlišča, ki nam pijejo kri že vrsto let.«

Ocvirk poudaril, da gre za prvo od treh obravnav, Blatnik pa, da »plešemo kot reče država,« kar pomeni, da pripravljajo strategijo tako, da bo kar najbolj skladna z nacionalnimi cilji, občina pa zato v največji možni meri upravičena do sofinanciranja. »Strateško dokument zajemo celo občino, operativnega pa določa država. Druge kraje vključujemo, kolikor lahko in ko se bodo prioritete zamenjale, lahko občina kandidira za te zadeve.«