Starejši zaposleni so realnost in izziv prihodnosti
V Trebnjem so včeraj v prostorih Centra za izobraževanje in kulturo (CIK) pripravili posvet z naslovom Starejši zaposleni – realnost prihodnosti, na katerem so predavatelji predstavili ukrepe za upravljanje starejših zaposlenih.
Zaposleni, stari od 55 do 64 let, naj bi po nekaterih napovedih v naslednjih štirih desetletjih v Sloveniji predstavljali 17 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva, kar od gospodarstva že danes zahteva razmislek o načinu vključevanja starejših v delovne procese. Kot so poudarili na posvetu, je staranje delovne sile realnost, ki se ji morajo vsi tisti, ki se ukvarjajo z organizacijo dela v podjetjih, pravočasno prilagoditi. Kombinacija starejših in mlajših zaposlenih, prenos znanja in inovativnost zagotavljajo podjetju dolgoročen uspeh.
»Dogodek je namenjen, da osvetlimo to problematiko in predstavimo možnosti, ki jo nagovarjajo in ponujajo neke rešitve. Udeleženci posveta so se seznanili s finančnimi ukrepi in dobrimi praksami ter pobudami strokovnjakov, kako se lotiti organiziranja medgeneracijskih kolektivov, kakšne so finančne podpore, ki jih v okviru strategije starajoče družbe omogoča država,« je povedala direktorica CIK-a Trebnje Patricija Pavlič.
Dodala je še, da aktivno vključevanje starejših v proces dela zahteva osvajanje aktualnih znanj in pridobitve novih kompetenc. Prav temu je pred štirimi leti prisluhnilo ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, ko je z javnim razpisom za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc omogočilo brezplačno izobraževanje starejšim in nižje izobraženim zaposlenim, da nadgradijo ali dopolnijo poklicne sposobnosti in veščine. »V našem okolju se je oblikoval konzorcij štirih izobraževalnih organizacij, CIK Trebnje, RIC Novo mesto, ŠC Novo mesto ter Center biotehnike in turizma Novo mesto, ki smo v štirih letih izvedle blizu 250 usposabljanj, v katerega je bilo vključenih okoli 2900 zaposlenih iz skoraj 30 podjetij.«
Štirje predavatelji, direktorica Ljudske univerze Ajdovščina Eva Mermolja, zdravnik na medicini dela v trebanjskem zdravstvenem domu Zdenko Šalda, doc. dr. Sara Brezigar in dr. Željko Ćurić, so predstavili štiri poglede na zaposlene v delovnem okolju, na razlike in prenos znanja med generacijami in predvsem spodbujali razmislek o tem, kako povečati storilnost starejših zaposlenih in podaljšati njihovo aktivno sodelovanje v delovnem procesu.
»Da bomo morali delati dlje, je naša prihodnost, čeprav se nam danes to zdi znanstvena fantastika. Dejstvo je, da je to mogoče, potrebno pa je več stvari, da je to možno,« je povedal Šalda. Poudaril je še, da je potrebno na zdravje paziti že od mladih nog, se vseskozi izobraževati in usposabljati, da bomo lahko kasneje delali še kaj drugega. Veliko starejših težje zdrži vse bolj zahteven ritem v nekaterih podjetjih. »Takim je potrebno nameniti posebno pozornost, zato v Sloveniji uvajamo promocijo zdravja na delovnem mestu. Potrebno je skrbeti za ljudi cele življenjsko obdobje, kajti potem bomo lahko delali dlje in bili zadovoljni.« Po besedah Šalde je vse več podjetij, ki se tega poslužujejo.
Eva Mermolja je kot primer dobre prakse predstavila sodelovanje ključnih deležnikov pri upravljanju starejših zaposlenih v občini Ajdovščina. Kot je povedala, so leta 2015 naredili analizo potreb gospodarstva po kadrih, izobraževanju in usposabljanju. »To je bil prvi korak k sodelovanju med izobraževalci in gospodarstveniki. Takrat smo ugotovili, kaj podjetja potrebujejo in začeli s prvimi ukrepi. Najprej smo pripravili izobraževalne programe in programe usposabljanja, ki so bili prilagojeni temu,« je dejala.
Posvet so poslušali vodstveni delavci in zaposleni v kadrovskih službah številnih organizacij Jugovzhodne Slovenije.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
