##IMAGE-2237385##

Vključenost Gimnazije Brežice v projekt Oh, OH življenje nas je spodbudila, da se s problematiko alkohola med mladimi bolje seznanimo. Želeli smo ugotoviti, kako pogosto, kdaj in zakaj mladi uživajo alkoholne pijače, zato smo izvedli raziskavo in kot raziskovalno metodo uporabili anketo, ki je vključevala 100 anketirancev 1. in 4. letnika. Kar 90 % anketirancev uživa alkohol, obstaja pa razlika med anketiranci 1. in 4. letnika, saj je odstotek uživanja alkohola pri slednjih nekoliko višji.

Slovenija sodi po potrošnji alkohola v evropski vrh. Poraba čistega alkohola na prebivalca je bila v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja 11 litrov, po neuradnih ocenah je še za sedem litrov višja. Žal pa k visoki porabi prispevajo tudi mladi, kar že dolgo časa predstavlja resen problem. Kljub posebnim prizadevanjem pri zmanjševanju uživanja alkohola zlasti med mladimi ne moremo z gotovostjo trditi, da naši mladostniki uživajo manj alkoholnih pijač kot pred desetletji. Kot je bilo že omenjeno, smo z raziskavo ugotovili, da kar 90 % anketirancev uživa alkohol, ki so ga v večini primerov prvič poskusili v višjih razredih osnovne šole (tako je ocenilo okoli 42 odstotkov anketiranih).

Poraba in raba alkohola sta odvisni od funkcije, ki jo družba pripisuje alkoholu v socialnih stikih, od vrednot družbe in tega, kako neka družba opredeljuje rabo in škodljivo rabo. Zelo pomemben je vpliv vrstnikov, šole in prostočasnih aktivnosti. Podatki so pokazali, da so bili v največji meri ravno prijatelji tisti, ki so anketirancem prvi ponudili alkohol. Več kot polovica (okoli 52 %) anketirancev ga uživa občasno, pogosto uživa alkohol okoli 15 % anketirancev, od tega nekoliko več anketirancev 4. letnika. Kot vemo, so vzroki za uživanje alkohola različni; tako ga večina anketirancev uživa, ker so potem bolj sproščeni (okoli 40 %) in ker ima alkohol dober okus (prav tako okoli 40 %). 

Pitje alkoholnih pijač lahko škodljivo vpliva na telesno, duševno in socialno zdravje posameznikov, na družine in celotno družbo. Kot najpogostejšo posledico opitosti so anketiranci navedli omotico in nerazločen govor. Posamezniki, ki zaužijejo alkohol, pogosto izrečejo stvari, ki jih ne mislijo zares, in  tako lahko postane majhen nesporazum velik problem. Kljub temu pa so anketiranci ocenili, da njihovo uživanje alkohola še ni slabo vplivalo na družinske razmere, prijateljstvo in druženje z drugimi ljudmi. 

Ni potrebno, da alkohol postane problem, če so mladi seznanjeni s posledicami, imajo pravilen odnos do uživanja alkohola in se zavedajo, da lahko vse to pripelje v odvisnost. Vsak posameznik ima pravico, da se odloči za pitje alkohola ali proti njemu. Na žalost pa je takih posameznikov, ki se odločijo, da ne bodo uživali alkohola, vse manj. Več o naši raziskavi pa si lahko preberete na spletni strani.

                                                                                                                             mag. Nina Harapin