Rešitev res v legalizaciji romskih naselij?
"Kako je mogoče, da imamo na enem koncu Slovenije urejena romska naselja z osnovno infrastrukturo, elektriko, vodo, javno razsvetljavo, asfaltom in še kaj, na drugem koncu pa obstajajo naselja brez osnovnih dobrin, kot sta voda in elektrika. Kaj je vzrok takšnim razlikam? Sama ugotavljam, da je vse odvisno od prizadevanj lokalne skupnosti. Tam, kjer imajo občine interes, se zadeve urejajo. Romskih naselij ne moremo kar izbrisati, ampak se moramo reševanja problema lotiti sistematično. Sama vidim rešitev v legalizaciji teh romskih naselij," je povedala Janja Rošer, predsednica Sveta romske skupnosti Republike Slovenije.
Večina naselij na Dolenjskem, v Posavju in v Beli krajini nima urejenega lastništva, saj so lastniki zemljišč zasebniki. V lasti občine ali države je 14 naselij, v 13 primerih so delni lastniki zemljišč Romi in samo v petih primerih so lastniki zemljišč večinoma Romi.
To pa je bilo le eno od številnih razmišljanj na današnji zelo dobro obiskani okrogli mizi, ki je potekala v krškem kulturnem domu. Njena osrednja tematika - urejanje bivalnih razmer v romskih naselij na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini - je namreč zelo pereča in velikokrat deli slovensko javnost. Kot je opozoril Jožek Horvat Muc iz Zveze Romov Slovenija, je vprašanj na to temo veliko, odgovorov pa ni. Predvsem pa še vedno ni izdelane strategije za boljše sodelovanje med lokalno skupnostjo in državo.
"Velikokrat težave ne izhajajo iz pomanjkanja denarja, ampak iz nerazumevanja in nepripravljenosti, da se zadev lotimo skupaj. Mi teh vprašanj ne moremo prepustiti lokalni skupnosti. Državo smo večkrat opozorili, da je breme tega reševanja dejansko za lokalne skupnosti ponekod preveliko," se je z Mucem strinjala tudi poslanka in predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti v DZ Tamara Vonta in ob tem dodala, da je žalostno, da se je vladna komisija za zaščito romske skupnosti doslej sestala le enkrat.
Na okrogli mizi so bili sicer predstavljeni tudi nekateri primeri dobrih praks, med njimi na primer sožitje med Romi in večinskim prebivalstvom v KS Šmihel, o katerem sta spregovorila predsednik KS Šmihel Miro Škufca in Bojan Tudija, ki prihaja iz omenjenega romskega naselja.
Več pa v Dolenjskem listu!
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
