##IMAGE-3318829##

Ljudje od gozda večinoma nismo več tako odvisni kot nekoč. Mnogim, ki so lastniki gozda, je ta bolj v breme kot v korist ali veselje, kar pa s pridom izkoriščajo nepridipravi, ki so v Posavju, kot ugotavljajo tako policisti kot gozdarji, iz meseca v mesec bolj dejavni.

“Tatvine se dogajajo večinoma v zasebnih gozdovih, nekaj pa tudi v tistih v upravljanju gozdnih gospodarstev. Pri preiskovanju teh dejanj policisti ugotavljamo, da gre praviloma za med seboj povezane osebe, kjer je takoj po poseku zagotovljena hramba lesa oziroma največkrat že kar razrez odpeljanega lesa, če seveda odštejemo nekaj manjših tatvin drv za kurjavo,” pojasnjuje Robert Perc, tiskovni predstavnik Policijske uprave Krško. Lani so policisti na območju občin Krško (tu je na udaru predvsem Bohor, pa tudi območje Velikega Mraševega) in Brežice obravnavali skupaj 15 tatvin lesa, letos pa samo v prvih treh mesecih kar 11. “Polovica letošnjih tatvin je že preiskanih,” prida Perc.

Čeprav si nihče od odgovornih ne upa potrditi, da gre za organizirane družbe, pa na to kaže že sam način dela. Nepridipravi iščejo gozdove, katerih lastniki so največkrat Hrvatje, ali pa tiste, za katere je očitno, da vanje že dolgo ni stopila noga lastnika.

Tatvin je letos izrazito veliko na območju občine Brežice, kjer je v preteklosti smreko zdesetkal lubadar, sedaj pa bogate ravninske hrastove gozdove redčijo ravbarji. “V revirju Dobrova, ki obsega 2.500 hektarjev gozdov, smo v prvih treh mesecih letošnjega leta ugotovili, da je bilo brez odkazila posekanih že 574 kubičnih metrov lesa. Večinoma gre za hrast, ki se dobro prodaja, povprečno drevo pa je merilo kar 1,7 kubika,” pravi Niko Rainer, vodja brežiške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.

Lani je bilo na tem območju brez odkazila posekanih 956 kubičnih metrov lesa. Če bo šel letošnji trend tako naprej, bo številka gotovo večja kot 2.000 kubičnih metrov. “Lastnikom svetujem, da svoje gozdove pregledujejo. Sicer pa tudi zakon o gozdovih pravi, da je elementarna skrb za gozd naloga lastnika,” pravi Rainer.

Lastnik je torej odgovoren, da se v gozdu dela v skladu z zakonodajo in predpisi s področja varstva gozdov. Gozdarji skrbijo za zdravstveno stanje gozdov, ne spremljajo pa tatvin oziroma ne preganjajo nepridipravov, sicer pa beležijo vse poseke brez odkazila.

Za poseke brez odkazila je odgovoren lastnik gozda in on mora prvi dokazovati, da ni sekal. In se celo zagovarjati, ker ni skrbel za gozd. Dejstvo je, da se gozdu z nestrokovnim posekom dela škoda in se izničuje trud gozdarske službe za zagotavljanje trajnosti gozda, to pa je edino zagotovilo, da bodo gozd v dobri kondiciji imeli tudi zanamci.