Ko smo že mislili, da smo na seji Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi praktično doživeli že vse, smo bili danes priča novim prelaganjem odgovornosti s strani okoljskega ministrstva, ki bdi nad projektom izgradnje spodnjesavske verige. Po tem, ko je bil lani razveljavljen razpis za gradnjo akumulacijskega bazena krške hidroelektrarne, se namreč izgradnja slednjega še vedno ni začela, saj je ministrstvo šele pretekli teden zagotovilo nemoteno financiranje, za dodatne zamude pa so s številnimi zahtevami po revizijah izbire izvajalca poskrbeli še gradbinci.

Zaradi negativnega mnenja sektorja za celovito presojo vplivov na okolje na okoljskem ministrstvu, ki je že četrtič zahteval dopolnitev okoljskega poročila, še vedno ni jasno, kdaj bo javna razgrnitev osnutka DPN za brežiško hidroelektrarno. Dodatni zapleti pri gradnji verige pa so na vidiku tudi zaradi hrvaškega mnenja o čezmejnih vplivih brežiške hidroelektrarne.

"Priča smo fenomenu, da bomo imeli energetski del na suhem narejen, voda pa bo tekla mimo, ker akumulacijski bazen ne bo mogel biti zgrajen v enem letu. Posledično bo nastala velika gospodarska škoda in zanima me, kdo bo zanjo odgovarjal," se je na današnji seji v sevniškem gasilskem domu spraševal poslanec in nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak, ki meni, da bi moral odbor razmisliti tudi o sankcijah zoper odgovorne, odškodninskih tožbah in kazenskih ovadbah.

Naslednje leto bomo tako priča malce nenavadni situaciji, saj naj bi bila montaža energetskega dela do konca leta zaključena, a krška hidroelektrarna še ne bo mogla pričeti s poskusnim obratovanjem. Pogoj zanj je namreč poln akumulacijski bazen, ki pa naj bi bil po najbolj optimističnih napovedih zgrajen šele jeseni leta 2012. Zaradi tega bo na mesec približno pol milijona evrov škode, ki pa je kljub današnji glasnim pozivom Posavcev po mnenju direktorja družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi zaenkrat še ni moč iztožiti.

"Bodoče škode ne moremo iztožiti, saj mora ta najprej nastati. Dokler škoda ne bo narejena, ne moremo narediti ničesar," je opozoril Bogdan Barbič.

Posavci lahko tako le čakajo na morebitno ukrepanje vlade, kar pa je glede na dosedanje izkušnje z njo bolj slaba tolažba. Od aprilskega obiska premiera Pahorja v Posavju se namreč ni zgodilo skoraj nič, predsednik odbora Niko Galeša pa je ob tem opozoril, da v tem mandatu vlade ni bil sprejet še noben državni prostorski načrt (DPN) oziroma se ni zgradila še nobena v nizu preostalih načrtovanih hidroelektrarn na spodnji Savi.