Arhiv Štajerskega Tednika

Potujoče trikotničarke so domorodne v Kaspijskem jezeru, Črnem in Azovskem morju ter v spodnjih odsekih rek, ki se izlivajo vanje. Kako so torej pripotovale več tisoč kilometrov daleč, v Podravje? Marijan Govedič iz Centra za kartografijo favne in flore je v brošuri Velike školjke celinskih voda Slovenije pojasnil: »Vodni organizmi se po morju in celinskih vodah širijo predvsem z ladjami – bodisi se pritrjajo na ladijski trup bodisi so prisotni v balastni vodi, s katero se zagotavlja plovnost ladij brez tovora.« Dodal je, da so trikotničarke v zahodno Evropo prišle pred več kot dvesto leti, a to ni bila njihova prva kolonizacija: »Območje zahodne Evrope so te školjke naselile enkrat že pred ledeno dobo.« Ob koncu prejšnjega stoletja so srečno prispele tudi v Severno Ameriko.

Širjenje potujočih trikotničark v Sloveniji je razmeroma dobro dokumentirano, je povedal Govedič: »Uradno so jih prvič zabeležili leta 1993 v Dravi pri Mariborskem otoku, so se pa ribiči na mariborskem Lentu nad njimi pritoževali že najmanj pet let prej. Zdaj so razširjene po celotni reki Dravi in vzporednih kanalih hidroelektrarn (HE) Zlatoličje in Formin.« Pred nekaj leti so trikotničarke prvič opazili v Blejskem jezeru, potapljači jih tam odtlej vsako leto odstranjujejo, pa v Velenjskem jezeru ... Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so letos prejeli informacijo, da so se školjke pojavile še na spodnji Savi, na objektih HE Brežice in Krško. O tem so morali obvestiti Upravo RS za jedrsko varnost, saj Nuklearna elektrarna Krško vodo za hlajenje zajema prav iz jezera HE Brežice …

»Zadeva trenutno ni alarmantna«

Školjke trikotničarke so opazili tudi na objektih Dravskih elektrarn Maribor (DEM); na jezovnih pregradah (predvsem v hladilnih sistemih) in na brežinah dovodnih kanalov. »Na betonskih elementih jezov in asfaltiranih oblogah dovodnih kanalov kolonije školjk še ne pomenijo večje ovire in jih trenutno sistematično še ne odstranjujemo – odstranjuje jih vzdrževalno osebje s čiščenjem v času rednih letnih revizij agregatov. Po dosedanjih raziskavah in ugotovitvah je odstranjevanje školjk možno samo fizično, brez kemičnih dodatkov,« so pojasnili v DEM.

Dodali so, da so zaradi potencialne nevarnosti povzročitve škode na objektih že ukrepali: »Med letoma 2009 in 2011 je bila opravljena prva preliminarna raziskava razrasti školjk trikotničark v umetnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin. V okviru omenjenega monitoringa se je na šestih lokacijah opravilo vzorčenje planktona, nameščanje vzorčnih plošč in analiza obstoječega stanja. Slednja je pokazala, da na rast trikotničark vplivajo različnih dejavniki in se torej ne razmnožujejo vsako leto enako.«

Za iskanje dolgoročnejših rešitev so leta 2014 naročili petletni monitoring, izvaja ga primorsko podjetje Fonda. V DEM so povedali, da za monitoring trikotničark letno odštejejo približno 10.000 evrov. Na MOP so razložili, da se ciljni monitoring trikotničark na državni ravni ne izvaja: »Informacije o razširjenosti te vrste pa se zbirajo v okvirju monitoringa ekološkega stanja vodnih teles in v okviru projektov ljudske znanosti, kot sta projekta Ujemite naravo! in Še smo tu!« V DEM so povzeli: »Zadeva trenutno ni alarmantna, vendar jo spremljamo in delujemo preventivno.«

V ZDA stotine milijonov dolarjev škode

V poštev pride le mehansko odstranjevanje

Školjke lahko tri tedne preživijo na kopnem

Preberite več v Štajerskem Tedniku