O beli štorklji v brežiški knjižnici
Bela štorklja velja za eno najbolje raziskanih ptic na svetu. Leta 1822 je s puščico prestreljena štorklja, ki se je spomladi vrnila v nemško pokrajino Mecklenburg-Pomorjansko, prinesla prvi nedvoumni dokaz o selitvi evropskih ptic v Afriko.
Njihovo selitev ekipe znanstvenikov danes spremljajo v realnem času in prostoru, kar je osnova za stotine strokovnih ter znanstvenih razprav, ki povezujejo različne znanstvene discipline.
Štorklje rade gnezdijo tudi v Posavju. Kljub vsemu pa ugotavljamo, da jih še vedno premalo poznamo. Predvsem takrat, ko so v stiski in bi jim radi pomagali. Tudi zato smo še pred njihovo letošnjo vrnitvijo v naše kraje v četrtek, 27. februarja 2025, v Dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice pripravili brezplačno javno predavanje z naslovom Bela štorklja – Od ptice do kulta, od kulta do znanosti.
Zbrane je uvodoma nagovorila domačinka Irena Majce, članica Združenja za štorklje CICONIA Slovenija ter tudi skrbnica štorklje in enega izmed gnezd, ki se nahaja v brežiški občini, natančneje na Mostecu.
V nadaljevanju je spregovoril Borut Štumberger, dr. vet. med., ki samostojno deluje v različnih naravovarstvenih projektih in programih v JV Evropi. Je avtor mnogoterih raziskav in knjig o pticah pri nas ter v tujini. Še posebej je dejaven pri oblikovanju biosfernih rezervatov in mokrišč ter kot aktualni predsednik Združenja za štorklje CICONIA Slovenija. Izpostavil je protokooperacijo, tj. neobvezno obliko sožitja, med človekom in štorkljo. Obe strani lahko živita brez nje, a zakaj ne bi sobivali. To dokazuje tudi najmanj 250 slovenskih družin, v vsakdan katerih in srca domačih je štorklja globoko zasidrana. Ti varujejo in dejavno skrbijo za divjo ptico, ki je hkrati (vsaj nekaj časa v letu) tudi hišni ljubljenček. Slednje so potrdili podani primeri iz občinstva, zgodba štorklje Rozi, pa Tonija …
Fosilne najdbe bele štorklje v Evropi, predhistorične in historične najdbe bele štorklje, kulturna zgodovina štorklje, štorklja v Sloveniji, električni udar in udomačitev, dežela štorkelj Pelagonija ter dejavnosti Združenja za štorklje CICONIA Slovenija so bile teme, o katerih smo spregovorili. Osrednji gost večera jih je zaokrožil s seznanitvijo prisotnih, da bodo zaradi vse večjega števila opozoril ljudi, da se štorklje na posameznih območjih prosto sprehajajo kar po cesti, za to pristojnim organom podali vlogo za uresničitev oziroma postavitev prometnega znaka s tematskim opozorilom. Predloga znaka je bila vidna tudi v knjižnični dvorani.
Borut Štumberger je posebno priznanje izročil Antonu Berstovšku iz Elektra Celje, ki vodi Nadzorništvo v Brežicah. V zahvalo za veliko pomoč pri obročkanju v Posavju je eden od treh mladičev na Mostecu dobil njegovo ime. Prav ta mladič je v kruti zgodbi s plastiko pozneje pogumno dokazal, da upravičeno nosi ime Toni. S pomočjo doktorja Goloba z Mute je Toni ozdravel, se na Mostecu sam naučil leteti in si v Prekmurju našel partnerko za še pravočasen polet v južne kraje. Zahvalo za pomoč so namenili tudi članom Prostovoljnega gasilskega društva Brežice s poveljnikom Srečkom Proselcem. Ob tem so se v Združenju za štorklje CICONIA Slovenija hvaležno spomnili tudi večletnega dobrega sodelovanja s pokojnim Vladom Bucalom.
Večer smo zaključili s klepetom ob pogostitvi in ogledom razstave Gnezda pri nas – razstavo fotografij gnezd v naši domači in tudi v sosednjih občinah, ki sta jih v februarju 2025 obiskala ter v objektiv ujela Irena Majce in Dušan Blatnik. Eno z Zameškega pa je prispevala prijazna sogovornica.
Če vas je Ciconia ciconia (bela štorklja) nagovorila k nadaljnjemu raziskovanju oziroma spoznavanju, vas vabimo k obisku spletne strani www.ciconia.si, kjer najdete tudi številne zamisli in napotke za pomoč štorkljam.
