##IMAGE-3798798##

Na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru je potekala javna tribuna o pomenu ustvarjanja znanstvenega in strokovnega gradiva za študij in razvoj turizma, ki so jo oblikovali eminentni profesorji in strokovnjaki iz področja turizma, in sicer:

-član Evropske akademije znanosti in umetnosti, red. prof. dr. Mario Plenković;

-Lea-Marija Colarič-Jakše, mag. tur.;

-izr. prof. dr. Milan Ambrož;

-izr. prof. dr. Tadeja Jere Jakulin;

-doc. dr. Božidar Veljković;

-red. prof. ddr. Marija Ovsenik;

-doc. dr. Marko Koščak (navedeni po sedežnem redu na fotografiji).

Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru, ki je letošnje študijsko leto pričela z izobraževanjem tretje generacije študentov turizma na dodiplomskem in prvič tudi na podiplomskem programu, se je s svojim delom močno zakoreninila v okolju občine Brežice in regije Posavje, mlade generacije s svojo vedoželjnostjo in svežino pa postajajo nov intelektualni kapital na področju turizma Slovenije.

Navzoče goste iz turističnega gospodarstva, akademskih krogov in študente so ob tej priložnosti pozdravili dekan Fakultete za turizem Univerze v Mariboru doc. dr. Božidar Veljković, župan občine Brežice Ivan Molan ter direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Marjan Hribar. Vsi govorniki so poudarili velik pomen pridobitve novega študijskega gradiva, ki je v prvi vrsti namenjen študentom, kajti oni so tisti, ki sprejemajo zapisano znanje, z njim rastejo ter ki bodo pridobljeno znanje nadgradili z lastnim kvalitetnim delom v turizmu, hkrati pa predstavljeno študijsko gradivo pomeni tudi dobro podporo strokovni praksi. Za bolj sproščeno vzdušje pa so poskrbeli učenci Glasbene šole Brežice z opusom glasbenih točk.

V dosedanjo knjižno produkcijo iz področja turizma Fakultete za turizem Brežice so prispevali:

-doc. dr. Marko Koščak z delom Po poteh dediščine;

-mag. Emil Juvan z delom Turizem in globalna avioprometna omreženost mest in

-Lea-Marija Colarič-Jakše, mag. tur. z delom Kostanjevica na Krki; Pogled iz balona

V letošnjem letu pa so nastala tri nova dela iz področja turizma, in sicer:

-Znanstvena monografija Turizem-Teoretični aspekti evolucije krožnega gibanja, katere avtorja sta doc. dr. Božidar Veljković in Lea-Marija Colarič-Jakše, mag. tur.;

-Učbenik Turizem-Uvod v osnove in teorijo turizma, napisan pod peresom doc. dr. Božidarja Veljkovića in Lee-Marije Colarič-Jakše, mag. tur. Ter

-Strokovna monografija 42. teden cvička-Cviček v dolenjski deželi turizma, ki so jo pripravili Lea-Marija Colarič-Jakše, mag. tur., doc. dr. Božidar Veljković in doc. dr. Marko Koščak.

»Od Epikurjevega individualizma, preko izsiljenega kolektivizma, korporativizma, do sodobnih teorij o 'pobegu v zasebnost', kot zatočišče človekove svobode, traja tudi človekova drama homo turisticusa. Traja pa tudi proces iskanja najboljše skupnosti, v kateri bi bil človek najbližje svojemu antropološkemu bistvu, ki ga turizem pooseblja na svoj način. Doseganje dobrega kot izvirnega namena in poslanstva turizma je vrhovna moralna vrednota in osnovna kategorija etike, quod optime notandum,« sta v študijskem gradivu turizma zapisala avtorja publikacij, doc. dr. Božidar Veljković in mag. turizma Lea-Marija Colarič-Jakše.

»Novih poti v turizmu ni smiselno iskati, potrebno jih je ustvariti. Turistična ponudba Slovenije je izjemno bogata, žal pa še vedno nepovezana in razpršena, zato so potrebni novi in kompleksni modeli turizma, ki vključujejo različne socialne akterje in različne kulturne vire. Če želijo ponudniki zadržati goste na turistični destinaciji, kar je njihov primarni cilj, lahko to dosežejo le z inovativnostjo in kakovostjo ponudbe, zasnovane na spoštovanju načel trajnostnega in družbeno odgovornega razvoja. Turistična dejavnost mora biti odzivna na spremembe in izzive, zato je načrtovanje njenega razvoja prioritetna aktivnost,« menita avtorja, ki opisujeta tudi obstoj in življenje turizma v Sloveniji in dajeta v zakladnico raziskovalnih prispevkov zajeten filozofsko teoretski in strokovni delež, pri čemer ju je vodila želja, da v slovenskem jeziku ustvarita ustrezno strokovno in znanstveno izrazoslovje s področja turizma ter tako prispevata h krepitvi slovenske znanstveno-raziskovalne identitete kot neločljivega dela vsesplošne identitete slovenskega naroda in njegove kulture.