© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

FOTO: Šašljev večer v Adlešičih


lokalno
Zapisala: Tončka Jankovič, Boris Grabrijan Foto: Tončka Jankovič, Matjaž Vardjan
22. 12. 2019, 16.15
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

_zzzzzzsas__1_.jpg
Arhiv Lokalno.si
_zzzzzzsas (1)
_zzzzzzsas__20_.jpg
Arhiv Lokalno.si
_zzzzzzsas__14_.jpg
Arhiv Lokalno.si
_zzzzzzsas__7_.jpg
Arhiv Lokalno.si

Kulturno društvo Božo Račič Adlešiči doma pripravi vsaj en letni koncert, na katerem se predstavijo sekcije društva. V sklopu prireditev, ki so jih poimenovali po Adlêšičko: Bog daj, bog daj dôber vêčer ... so tokrat na svetlo dali Šašljeve BISERNICE iz belokranjskega narodnega zaklada. Mineva namreč 110 let od izida drugega zvezka pregovorov, rekov, pesmi, vraž, praznih ver narodnih običajev, pripovedk, pravljic in nenazadnje adlêšiškega slovarčka. Vse kar je v Adlešičih nabral takratni župnik Ivan Feliks Šašelj. V prvem zvezku (1906) je gradivo nabral sam, to pa je bil povod za drugi zvezek (1909), ko so mu večji del vsebin, ki jih je pridno zapisoval, pripovedovali krajani.

V soboto, 30. novembra 2019, so v Domu krajanov Adlešiči, poleg Adlešiških tamburašev, okteta Prelo, folklorne skupine, Kresnic ter Pečkark nastopili tudi gostje: Dobovski pevci (KUD F. Bogovič Dobova), Kvintet DOLC, otroška FS Kresničke podružnične OŠ Adlešiči ter osnovnošolca Žiga Miketič in Nejc Veselič. Program sta povezovala napovedovalka Tatjana Požek in Boris Grabrijan, ki je, kot Šašelj v Bisernicah, prisotne nagovarjal v dobro stoletje starih zapisih.

Ivan Feliks Šašelj je prišel v Adlešiče kot kaplan takratnemu župniku Lavoslavu Gorencu Podgoričanu (ki je bil takrat pomemben prevajalec, pesnik in pisatelj). Po njegovi smrti postal upravitelj fare in nato njen župnik. Po dobrih 38 letih dela v Adlešičih je bil premeščen na Dolenjsko, kjer je ostal tudi kot upokojenec in še veliko ustvarjal. Po doslej znanih podatkih je napisal 8 knjig in več kot 200 člankov za različne časopise in revije; tudi v tujini. Njegovo največje delo je Adlešiška kronika – rokopis, ki ga hranijo v knjižnici Ljubljanske nadškofije in vsebuje veliko pomembnih podatkov (o vremenu, ptičih, življenju) in tudi zanimive komentarje dogajanj v fari za vsa leta njegovega bivanja v Beli krajini.

Dvorana je bila tudi tokrat polna do zadnjega kotička, in še vedno velja, da se v Adlešičih nastopa od mladih nog, do zrelih let: nekje pri 8-ih letih začneš, ko jih imaš 80 pa je še vedno prijetno družiti se in predajati izročilo. Prav ti suvereni in predani člani društva Ana Adlešič, Ivan Miketič, Katarina Držaj, Marija Kordež, Rudi Hotujec, Tone Vardijan, Vinko Grabrijan, … so več kot dokaz adlešiškega pregovora: »Iz panja mladica raste.« (I.Š., 1909)


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.